Eden najbolj »strupenih« trikov za vzpostavitev manipulativnega razmerja v nekem odnosu je triangulacija. To se zgodi, ko nekdo pripelje tretjo osebo v obstoječi konflikt oziroma jo vključi v dinamiko odnosa z namenom ohranjanja nadzora. Ta tretji element je lahko prijatelj, znanec ali celo vpletanje bivšega oziroma bivše v trenutno razmerje.
Učinkovitost triangulacije izhaja iz tega, da ustvarja tekmovalnost, ljubosumje in zmedo. Nenadoma, namesto da bi bili razburjeni zaradi tistega, kar z nami počne manipulator, »obrambo« zamoti tretja oseba, ki išče odobritev ali potrditev. Medtem manipulator naredi korak nazaj in samo opazuje, kako se bo odvila drama.
Destabilizacija odnosa
Triangulacija je precej priljubljena taktika narcisov ali zelo konfliktnih osebnosti, ki jim lahko koristi destabilizacija odnosa. Je oblika, kot temu pravijo, relacijske agresije, katere namen je ustvariti občutek nelagodja in negotovosti pri žrtvi.
Na najbolj osnovni ravni vzpostavi »čustveno geometrijo«, v kateri se dve osebi nikoli ne moreta neposredno pogovarjati brez vmešavanja ali interpretacij tretjega. Triangulator – tisti, ki takšen trikotnik namenoma vzpostavi – lahko izmenično kaže naklonjenost eni ali drugi strani ter tako spodbuja ljubosumje ali občutke negotovosti.
Takšen trikotnik ima lahko različne oblike. Klasičen primer je partner v romantičnem razmerju, ki nenehno omenja »zainteresirano tretjo osebo« in tako ohranja drugega v negotovosti. Dr. Harriet Lerner, psihologinja in avtorica knjige The Dance of Anger (Ples jeze), je nekoč to opisovala takole: »S tem, ko namiguje, da si nekdo drug želi ali bolje razume vašega partnerja, triangulator vzpostavlja tekmovalnost. Cilj je, da se počutite negotovo ali da dokažete svojo predanost – in da ne bi postavljali pod vprašaj njegovega oziroma njenega vedenja.«
Tudi v družinskem okolju
V družinskem okolju lahko starš obrača sorojence enega proti drugemu tako, da enemu zaupa kritike na račun drugega, zaradi česar nobeden od otrok ne ve, kje sploh stoji. Podobno se lahko v delovnem okolju zgodi, da vodja v skrbni maniri preverja vaš napredek pri sodelavcu, v resnici pa ruši zaupanje in neposredno komunikacijo. Občutek, da te nenehno opazuje in presoja tretja oseba, ne da bi imel priložnost rešiti zadeve v neposrednem pogovoru, je za vsakogar obremenilen.
Ko manipulator enkrat nadzoruje pretok informacij in zavezništev, nadzoruje celoten odnos oziroma pogled nanj. Tarča njegove manipulacije ostane osamljena in negotova, kdo je dejansko na njeni strani.
Triangulacija ni omejena samo na osebne ali profesionalne odnose; lahko se pojavi v širšem, družbenem okviru. Na političnem in diplomatskem področju pogosto vidimo voditelje, ki s pomočjo tretje strani – morda zaveznice, rivalske države ali celo medijev – uresničujejo svoje interese.
Zamegljena situacija
Tovrstne taktike delujejo, ker zameglijo situacijo: pojavijo se številni vidiki, vsak s svojimi interesi, medtem ko je neposredna komunikacija med dvema nasprotnima stranema onemogočena zaradi zunanje »podpore« ali obsodbe.
Ta taktika na splošno izkorišča našo osnovno potrebo po povezanosti in odobravanju. Ko je v igri tretja oseba – nekdo, ki je lahko na naši strani ali dela proti nam – živimo v nenehni napetosti.
Kako prekiniti trikotnik? Najprej moramo prepoznati vzorec. Če je mogoče, nato mirno predlagamo, da skrbi razrešujemo odkrito in skupaj, namesto da potekajo prek tretje osebe. Transparentnost pogosto razoroži poskus triangulacije. Pomaga lahko zaupanja vreden prijatelj, ki lahko ponudi objektivno perspektivo. Ker triangulacija uspeva v zmedi in izolaciji, lahko neodvisni vpogled pokaže, kako z nami nekdo manipulira. V pogovoru z manipulatorjem pa tudi ne dovolimo, da bi misel ali tok preusmerjal na koga drugega.
