Debelost postaja vse večji zdravstveni problem, saj število debelih oseb narašča. Tako je bilo po zadnjih podatkih leta 2020 čezmerno hranjenih 39,2 odstotka Slovencev, debelih pa 19,5 odstotka. Torej debelih je skoraj 60 odstotkov vseh prebivalcev. Številne raziskave so pokazale veliko povezavo med debelostjo in prezgodnjo umrljivostjo: že prekomerna masa in telesna nedejavnost (manj kot tri ure vadbe na teden) skupno povzročita 31 odstotkov vseh prezgodnjih smrti, 59 odstotkov srčno-žilnih smrti in 21 odstotkov smrti zaradi raka med nekadilkami.
Sladkorna bolezen
Debeli posamezniki imajo povečano tveganje razvoja nekaterih najbolj razširjenih bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2. Približno 90 odstotkov ljudi s to boleznijo je debelih. Denimo pri ženskah s povečano telesno maso za pet do osem kilogramov se poveča relativno tveganje nastanka sladkorne bolezni kar za dvakrat, če je telesna masa višja za osem do enajst kilogramov, pa za trikrat, opozarja prim. Matija Cevc, predsednik omenjenega društva. Temeljna motnja, povezana z debelostjo, je inzulinska neodzivnost, ki vodi do zvišane ravni inzulina v krvi. Zlasti kopičenje maščob v znotrajtrebušnih maščobnih tkivih je povezano z inzulinsko neodzivnostjo in motnjami v presnovi glukoze. Inzulinska neodzivnost in presežek prostih maščobnih kislin sprožita vnetno dogajanje s številnimi škodljivimi posledicami, med drugim pospešeno aterosklerozo. Včasih so mislili, da je maščobno tkivo namenjeno izključno shranjevanju energije v obliki maščob, danes pa vemo, da je maščobno tkivo tudi endokrini organ, ki sprošča hormone, ki zelo vplivajo na naše zdravje.
Srčno-žilne bolezni
Tveganje nastanka srčno-žilnih bolezni se pri debelih moških poveča za 46 in pri ženskah za 64 odstotkov, povišanega krvnega tlaka pa kar za 2,2-krat pri moških in za 2,75-krat pri ženskah. Z debelostjo pa ne povezujemo le povišanega krvnega tlaka, pač pa tudi srčno popuščanje, nenadno srčno smrt, možgansko kap, srčni infarkt. Debelost je močno povezana tudi z motnjami srčnega ritma. Prof. Andrej Pernat, kardiolog aritmolog iz UKC Ljubljana, je dejal, da je povezava med debelostjo in motnjami srčnega ritma kompleksna in vključuje več mehanizmov, ki privedejo do sprememb strukturnih in električnih lastnosti srčne mišice.
Najpogostejši mehanizmi vključujejo povezavo debelosti z arterijsko hipertenzijo in posledično tlačno obremenitvijo srca, ki vodi v zadebelitev sten prekatov in razširitev preddvorov. Debelost neugodno vpliva na ravnovesje avtonomnega živčevja (prevlada simpatičnega nad parasimpatičnim), tako da se poveča možnost pojava motenj srčnega ritma. Debelost poveča možnost njihovega nastanka tudi prek vpliva na presnovo in povečanega tveganja nastanka motenj dihanja med spanjem, kot je obstruktivna nočna apneja. Najmočnejša in najbolje opredeljena je povezava med debelostjo in nastankom atrijske fibrilacije. Debeli posamezniki imajo dvakrat do štirikrat večje tveganje atrijske fibrilacije kot normalno prehranjeni. Večja ko je telesna teža, večje je tveganje. Pri debelosti se pogosteje pojavljajo tudi prekatne motnje srčnega ritma, predvsem prezgodnji prekatni utripi in neobstojna prekatna tahikardija.
Izsledki več raziskav so pokazali, da z znižanjem telesne teže pri prekomerno prehranjenih lahko pomembno vplivamo na pojavnost motenj srčnega ritma, njihovo ponavljanje in tudi izboljšamo uspeh zdravljenja nekaterih motenj srčnega ritma. Največ je podatkov o vplivu zmanjšanja telesne teže na pojavnost atrijske fibrilacije. Pomembno je, da se telesna teža ureja dolgoročno, saj se v primeru njenega ponovnega povečanja koristni učinki izgubijo.
Duševne težave
V zadnjih desetletjih postajajo vedno bolj znane povezave med debelostjo ter psihičnimi in nevropsihičnimi težavami. Znano je, da je pri posameznikih z debelostjo v vseh razvojnih obdobjih od otroštva do pozne starosti večje tveganje čustveno-vedenjskih težav, psihiatričnih diagnoz ter težav na področju mišljenja in kognicije. Hkrati vse omenjene težave prispevajo k temu, da oseba težje obvladuje debelost kot kronično bolezen, z leti se njena stopnja še poveča, s tem pa tudi verjetnost dodatnih zapletov. Asist. dr. Simona Klemenčič, psihologinja in klinična psihologinja s Pediatrične klinike v Ljubljani, izpostavi motnje razpoloženja, zlasti depresijo ali prisotnost depresivnih simptomov, s tesnobo povezane motnje, še posebno socialno tesnobo, motnje hranjenja, za katere je značilno prenajedanje/prehranjevanje, motnjo pozornosti in aktivnosti (ADHD) ter motnje, povezane z izvršilnimi funkcijami in čustveno regulacijo.
Med najbolj rizičnimi skupinami so otroci in mladostniki, saj pri njih lahko debelost poleg zdravstvenih tveganj močno ovira psihosocialni razvoj. Večino namreč zbadajo tako vrstniki kot tudi družinski člani, posledično imajo znižano samopodobo, so socialno tesnobni, se pogosto umikajo od drugih ter so manj vključeni v dejavnosti kot njihovi sovrstniki in več časa preživijo za zasloni. Nadalje so močno rizični tudi posamezniki s psihičnimi težavami, kjer se vsem omenjenim vplivom pridruži še negativen učinek psihiatričnih zdravil na kopičenje maščobnega tkiva, ter starejši posamezniki, ki so zaradi starostnih omejitev manj zmožni spremeniti življenjske navade.
Spreminjanje navad
Spreminjanje življenjskih navad, ki je ključnega pomena pri obvladovanju debelosti, je izredno težek proces, saj je povezan s stopnjo motivacije, za katero velja, da je močno nestabilna. Poleg tega se navade močno zapišejo v možgane in tam ostanejo tudi po tem, ko jih želimo opustiti. Osebe z debelostjo se tako večkrat odločijo, da bodo spremenile način prehranjevanja in gibanja, vendar teh odločitev ni lahko prenesti v vsakdanjik in pri njih vztrajati. Posameznik tako za učinkovito spremembo v nasprotju s splošnim prepričanjem ne potrebuje le motivacije in močne volje, temveč tudi dobro podporo okolice, torej družinskih članov, zdravstva, šolstva, ustrezno ponudbo v trgovinah in restavracijah, podporo lokalne skupnosti, ki lahko zagotavlja ustrezne možnosti za rekreacijo, ter primerna sporočila v medijih in drugo.
