Ali bi lahko vsakodnevno uživanje navadnega jogurta prispevalo k daljšemu in bolj zdravemu življenju? Nedavne raziskave, ki združujejo molekularno biologijo in epidemiologijo, nakazujejo prav to. Izjemna dolgoživost Marie Branyas Morera, ki je umrla pri 117 letih in je redno uživala jogurt, skupaj z obsežno študijo na britanskih prebivalcih, osvetljuje potencialno povezavo med črevesno mikrobioto, prehrano in zmanjšanim tveganjem za prezgodnjo smrt.
Maria Branyas Morera, rojena leta 1907 v San Franciscu španskim staršem, je večino svojega življenja preživela v Kataloniji, daleč od mestnega vrveža. Njen življenjski slog je bil preprost, prehrana pa je temeljila na sredozemski dieti z obilico zelenjave, sadja, rib, stročnic in fermentiranih mlečnih izdelkov. Ni kadila, ni pila alkohola in je ohranjala tesne socialne stike. Do pozne starosti je ostala presenetljivo samostojna in bistra.
Razlogi izjemne vitalnosti
Znanstvenike je zanimalo, kaj se skriva za njeno izjemno vitalnostjo. Mednarodna ekipa pod vodstvom dr. Manela Estellerja z Inštituta za raziskave levkemije Josep Carreras v Španiji je izvedla podrobno analizo, ki je preučila njene biološke značilnosti na več ravneh. Rezultati, objavljeni na spletišču bioRxiv, pa so pokazali, da so bili njeni telomeri – zaščitne kapice na koncih kromosomov, ki se s starostjo krajšajo – v boljšem stanju kot pri mnogo mlajših ženskah. Tudi mitohondriji, ki so nekakšne celične elektrarne, so kazali močno aktivnost, kar priča o dobrem presnovnem zdravju.
Ključna ugotovitev pa se nanaša na njen črevesni mikrobiom. Analiza je razkrila izjemno bogastvo koristnih bakterij, zlasti bifidobakterij, ki so povezane z uravnoteženim imunskim sistemom in dobro prebavo. Raziskovalci domnevajo, da je k tej izjemni sestavi črevesne flore pomembno prispevalo njeno redno uživanje navadnega jogurta – menda kar trikrat dnevno. Ta navada naj bi stalno hranila koristne mikrobe, pomagala ohranjati učinkovit imunski odziv in nizko stopnjo kroničnega vnetja, kar sta ključna dejavnika zdravega staranja.
Povezavo med jogurtom in dolgoživostjo podpira tudi obsežna epidemiološka študija. Analizirali so prehranske navade in zdravstvene podatke 186.000 odraslih Britancev, ki so jih spremljali več let. Ugotovili so, da so imeli posamezniki, ki so zaužili približno 50 gramov jogurta na dan, za 18 odstotkov manjše tveganje za prezgodnjo smrt zaradi katerega koli vzroka.
Blagodejni učinki
Zanimivo je, da zmanjšano tveganje ni bilo odvisno od vrste jogurta (ali je polnomasten ali manj masten), kar nakazuje, da blagodejni učinek verjetno ne izvira iz maščob ali beljakovin, temveč predvsem iz živih mikroorganizmov oziroma probiotikov, ki jih jogurt vsebuje. Te bakterije, predvsem laktobacili (kot sta Lactobacillus bulgaricus in Streptococcus thermophilus), igrajo ključno vlogo pri vzdrževanju zdravega črevesnega mikrobioma. S fermentacijo mlečnega sladkorja proizvajajo mlečno kislino, ki znižuje pH v črevesju in tako ustvarja okolje, manj ugodno za patogene bakterije, a bolj prijazno za koristne mikrobe, kot so bifidobakterije. Laktobacili lahko tudi neposredno vplivajo na imunske celice v tankem črevesu ter tako pomagajo uravnavati imunski odziv in vnetja.
Mlečna osnova jogurta pa ščiti te koristne bakterije med prehodom skozi kislo želodčno okolje in jim omogoča, da dosežejo črevesje, kjer lahko delujejo.
Seveda dolgoživost ni odvisna zgolj od enega samega dejavnika. Primer Marie Branyas jasno kaže, da gre za zapleteno sestavljanko, kjer imajo pomembno vlogo genetika, okolje in življenjski slog. Njena sredozemska prehrana, zmerna telesna dejavnost, odsotnost kajenja in alkohola ter močne socialne vezi so najbrž skupaj tvorile celoto, ki je podpirala zdravo staranje.
