Timsko delo, učenje različnih veščin, ki so povezane z bivanjem v naravi, zdravo življenje, noči pod platneno streho, sodelovanje, iznajdljivost, tovarištvo, druženje ob pripovedovanju šaljivih zgodb in prepevanju in igranju kitare ob tabornem ognju … To je taborništvo!
Dvaindvajsetega aprila zaznamujemo dan tabornikov. Na ta dan je bilo leta 1951 na temeljih predvojnih skavtske in gozdovniške organizacije ustanovljeno Združenje tabornikov Slovenije, ki se je osem let kasneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije, ta pa je bila leta 1994 sprejeta v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja kot nacionalna skavtska organizacija. Zveza tabornikov Slovenije je največja slovenska mladinska organizacija. V približno 100 enotah (rodovih in četah) po vsej Sloveniji združuje približno osem tisoč aktivnih članov. Taborništvo je prostovoljno, nepolitično in vzgojno gibanje za mlade, odprto vsem, ne glede na poreklo, raso ali prepričanje. Deluje v skladu z namenom, načeli in metodo svetovnega skavtskega gibanja.
Začetki taborništva segajo v ZDA in Veliko Britanijo, kjer sta se razvili gozdovništvo in skavtstvo. To je bil čas, ko so meščani zaradi razmaha industrije živeli odtujeno od narave in ko so vladale zastarele, celo neustrezne vzgojne metode. Vse to je vplivalo na razvoj gozdovniške in skavtske organizacije, ki jima je bila skupna vzgoja mladine s pomočjo spoznavanja narave, iz katerih so po drugi svetovni vojni v Sloveniji vzpostavili novo, našo taborniško organizacijo. Z razvojem taborništva se je izoblikovalo veliko pravil in dejavnosti, kot so taborniški krst, preskok v višjo starostno skupino, jutranja telovadba, nočna straža, napad na tabor, kraja zastave, kurjenje ognja … Taborniški običaji naj bi imeli predvsem vzgojni pomen, saj tabornike učijo vestnosti, discipline, razvijanja ustvarjalnosti, strpnosti in odgovornosti do drugih, hkrati pa krepijo občutek pripadnosti skupnosti.
Številne šege in navade taborniškega gibanja so se ohranile vse do danes in jih poznajo vsi rodovi, nekatere so novejše ali značilne le za posamezen rod, nekatere pa so se s časom izgubile. Taborniški kroj je uradna taborniška uniforma, ki vsebuje taborniški kroj, hlače na pas, ki segajo čez kolena, zaprta obuvala in rutico. Slovenski taborniki nosijo rutice različnih barv glede na starost. Za namene prepoznavnosti v tujini pa imajo tudi svojo mednarodno rutico. Taborniki krepijo veščine, ki pridejo marsikomu prav kasneje v življenju. Posebna zvrst signaliziranja s pomočjo morsejeve abecede in drugega znanja oziroma prenašanja skritega sporočila pri tabornikih so potni znaki. Učijo se, kako varno zakuriti ogenj, pravilno uporabljati lok, napraviti vozel … Naučijo se prve pomoči, orientacije, topografije, gibanja po terenu s pomočjo kompasa, naravnih znamenj ali karte, ker je to ena osnovnih veščin preživetja v naravi.
Da je taborniško življenje povezano z naravo, govori tudi geslo Zveze tabornikov Slovenije Z naravo k boljšemu človeku!. Taborniki imajo svojo prisego in zakone ter živijo v skladu z njimi. Moto posameznika je: »Bodi pripravljen.« Imajo tudi svoj pozdrav, ki se glasi »Z-D-R-A-V-O, zdravo, zdravo, zdravo!« in himno z naslovom Dviga plamen se iz ognja. Besedilo zanjo je na napev ruske narodne pesmi Volga, Volga leta 1924 napisal Črtomir Zorec.
