Kar sedemnajst so jih zgradili na kopnem in štiri pod vodo, vključno z edinim podvodnim tunelom na svetu s krožiščem. Omrežje predorov omogoča lažjo navigacijo samoupravne otoške države v Kraljevini Danski. »Državo sestavlja 18 otokov, a se pogosto šalimo, da zaradi predorov kljubujemo dejstvu, da živimo na otokih,« pravi Súsanna Sørensen, vodja trženja v Visit Faroe Islands.

Predori polni skulptur

Neokrnjena pokrajina vulkanskih otokov, ki v severnem Atlantiku ležijo na pol poti med Islandijo in Škotsko, navdušuje obiskovalce. Zato sta še kako pomembna najnovejša podmorska predora. »To sta naša Eifflov stolp in Big Ben,« pravi Teitur Samuelsen, izvršni direktor podjetja Eystur-og Sandoyartunlar, ki upravlja predore. »Ljudje, zlasti turisti, se vozijo skoznje samo zato, da bi videli umetniška dela.« Ob tem je treba omeniti, da so predori polni skulptur.

Vsak dan več kot 6000 vozil potuje skozi enajst kilometrov dolg podvodni predor Eysturoy, ki povezuje Streymoy, največjega izmed Ferskih otokov, s Tórshavnom, ki velja za eno najmanjših prestolnic na svetu. Vendar pa predor Eysturoy ni edina bleščeča podmorska izkušnja. Od decembra 2023 sta Streymoy in majhen otok Sandoy povezana s podmorskim predorom Sandoy. Približno tisoč vozil na dan potuje po približno 10,5 kilometra dolgem odseku, ki leži na najnižji točki 155 metrov pod severnim Atlantikom. Tu boste našli tudi vizualno in slušno umetnost. Vzdolž grobih bazaltnih sten je skoraj ducat žarečih podob, ki opisujejo like iz ferske folklore, kot so škof, ki vihti bojno sekiro, stara čarovnica in ženska tjulenj. »Vedno več ljudi se iz Tórshavna seli v Sandoy. V vasi, kjer živi 145 ljudi, gradijo deset novih stanovanj. To je za nas veliko,« pravi prebivalka, ki nikoli ne bi razmišljala o selitvi v Sandoy, če ne bi bilo predora. »Pozimi je bil trajekt zaradi sunkovitega vetra in nepredvidljivih tokov odpovedan tudi za več dni.«