Se spomnite yuga, legendarnega Zastavinega avtomobila? Seveda se ga, ne nazadnje je bil ta avto še niti ne tako dolgo nazaj v velikem številu zastopan tudi v slovenskem voznem parku. No, zagotovo pa se spomnite tudi, da je imela večina teh trivratnih avtomobilov na zadku zraven imena še številko (45, 55, 60, 65 ...), ki je označevala število konjskih moči motorja. Za vse tiste, ki si še lastijo tistega v originalni različici z oznako 45, teh je bilo dolgo časa tudi največ, bo ta vse letošnje leto pomenila še nekaj drugega kot svoj osnovni podatek. Prav letos namreč mineva 45 let, odkar so ta za tisto obdobje prelomen avtomobil – od leta 1980 do razpada države ter še tudi nekaj let pozneje je bil (daleč) najbolje prodajan štirikolesnik v regiji – začeli proizvajati v Zastavini tovarni v Kragujevcu.
Vsejugoslovanski avto
Če smo natančni, je bilo to proti koncu omenjenega leta, in sicer oktobra, torej skoraj pol leta po še enem prelomnem dogodku – smrti Josipa Broza Tita. Ta torej serijske proizvodnje yuga ni dočakal, je bil pa kljub temu prvi, ki si ga je lastil.
Prvega so posebej zanj namreč ročno izdelali že tri leta prej, sicer pa je šlo za avto, ki so ga naredili na šasiji italijanskega fiata 127. A kljub temu in dejstvu, da se je pod njegovo obliko podpisal italijanski oblikovalec Giorgetto Giugiaro, velja yugo tudi za prvi samostojni Zastavin štirikolesnik, ki ni bil narejen po licenci katerega izmed Fiatovih.
Je bil pa zato z izjemo omenjenega italijanskega prispevka to vsejugoslovanski avto: električne komponente zanj so proizvajali pri nas v Novi Gorici, dele notranjosti v Splitu in zavore v Varaždinu na Hrvaškem, motorne dele v Banjaluki v BiH, varnostne pasove, ogledala in ključavnice v Ohridu v Makedoniji, končna proizvodnja pa je bila doma v Kragujevcu v Srbiji. Čeprav je v dolžino meril le 3,5 metra, je yugo ob tem veljal za družinski avto. Zato je tudi bil registriran za prevoz petih potnikov, s tem pa je povezana tudi ena izmed številnih šal na njegov račun: »Yugo je avtomobil za pet ljudi – enega na voznikovem sedežu in štiri, ki ga potiskajo.«
Odpihnilo ga je z mostu
A yugo ni bil uspešnica le pri nas, temveč je slavo dosegel tudi v tujini, posebno v ZDA. Da je tam »zaslovel« predvsem zato, ker je bil tarča posmeha in negativnih kritik, pri tem niti ni pomembno. Ljudje so namreč kar tekmovali, kdo se bo na njegov račun spomnil izvirnejše šale, na različnih izborih pa je redno pobiral nagrade za najslabši avto vseh časov. V takšni vlogi se je pojavil tudi v številnih filmih in serijah, za slabo reklamo pa je poskrbela tudi odmevna nesreča leta 1989 na mostu Mackinac v Michiganu, v kateri je umrla 31-letna voznica Leslie Ann Pluhar. Njenega yuga je med vožnjo zaradi močnega vetra namreč prekopicnilo čez slab meter visoko ograjo, priče so celo trdile, da je avto dobesedno odpihnilo z mostu.
Naj bo tako ali drugače, od skupno 794.428 proizvedenih yugov so jih v ZDA, kjer je bil naprodaj za 3990 dolarjev, dostavili 141.651. A tudi nizka cena je že pri malo rabljenih še občutneje upadla, zato se je na račun yuga hitro prijela še ena šala: »Kako podvojiš vrednost yuga? Tako, da mu napolniš rezervoar z gorivom.« In če kdo, so bili teh avtomobilov veseli mehaniki. »Avto je bil razvalina in že po nekaj tisoč kilometrih je začel razpadati. Popravil sem jih na ducate. Če ne drugega, sem poleg glavobolov, ki so mi jih povzročali, tudi dobro zaslužil,« se spominja eden izmed ameriških mehanikov.
Kakor koli, yugo je svojo pot v ZDA končal leta 1992, v Kragujevcu pa so jih izdelovali vse do novembra 2008, pri čemer so se zadnji primerki lahko pohvalili s centralnim zaklepanjem, električnim pomikom stekel, radiem s štirimi zvočniki in celo klimatsko napravo. Dandanes jih pri nas uzremo vse redkeje, počasi pa se poslavljajo tudi s cest večine republik nekdanje skupne države.
