Se še spomnite Janice Dickinson? Bila je prvi supermodel in je v 70. in 80. letih minulega stoletja obvladovala modno sceno, saj je nastopala na vseh večjih modnih revijah in krasila naslovnice najpomembnejših edicij. Čeprav ima Američanka že 70 let, pa je še vedno videti zelo mladostno. Uganete, kaj tako zelo posebnega počne, da deluje kot mladenka? Kot priznava, rada obišče plastičnega kirurga, njena najljubša operacija pa je pomladitev obraza, bolj znana kot facelift.

Plastične operacije so vedno bolj priljubljene, z njimi pa si ljudje, ki si jih seveda lahko privoščijo, predvsem dvigujejo načeto samozavest. Na operacijski mizi vsakih nekaj let praviloma pristanejo tudi štirikolesniki. Tako se je iz anestezije ravnokar prebudil Škodin električno gnani športni terenec enyaq, ki so ga nekoliko prenovili. Ali natančneje, dobil je nov obraz in nekaj novih tehnologij. »Poljubi me, dragi, v oči mi poglej, ničesar ne reci, le s poljubom povej.« Za izliv čustev ni poskrbela naša žena, vesela, ko smo bili po službenem potovanju znova doma. Vlogo zapeljivke je tokrat odigrala vročekrvna mladenka, po rodu Čehinja, ki je naš pogled razumela narobe, saj je očitno spregledala obroček na prstancu leve roke. Škoda se je znova znašla v središču pozornosti in soju žarometov, ki jih je pravzaprav vajena že vseh pet pomladi, odkar so jo spočeli. Z novimi lučmi, odbijači in masko motorja je še bolj podobna svojemu manjšemu bratu, ki sliši na ime elroq. Zapeljiva pa želi biti z razlogom: njena lepota namreč prinaša denar.

Pri Škodi pravijo, da gre za novo generacijo, a roko na srce to vendarle ni, saj je korenitih sprememb premalo. Šlo je za evolucijo in ne revolucijo. A njena nova podoba je vendarle korak v pravo smer, saj na cesti deluje veliko bolj sodobno, mladostno in tudi športno. Načeloma nismo grebatorji, a smo tokrat naredili izjemo. Ko so nas vprašali, katerega enyaqa bi testirali, ni bilo dvoma: z iztegnjeno roko v zraku smo izbrali takšnega z najmočnejšo baterijo neto kapacitete 77 kWh, štirikolesnim pogonom in dvema motorjema s sistemsko močjo 286 konjev (210 kW). Pa še rdeče barve je bil, pomen te barve pa so energija, strast in akcija. Zmogljivosti so zgledne, saj je pospešek do stotice 6,7 sekunde, maksimalna hitrost pa je omejena na 180 km/h, kar je za električno gnano vozilo veliko. A to, kar šteje največ, je seveda doseg. Realen doseg. V novinarskih materialih je sicer navedeno, da lahko prevozimo 549 kilometrov, a je realnost pokazala, da je navedena številka v skladu z merilnim ciklom WLTP pretirana. Testna trasa je bila dolga okoli 250 kilometrov, vodila pa nas je tako po avtocesti kot zaviti podeželski cesti, zato je bila naša poraba merodajna. Ustavila se je pri dobrih 21 kilovatnih urah. Ali prevedeno: doseg se je gibal okoli 400 kilometrov, kar je dobro in tudi dovolj uporabno. Dodana vrednost je možnost najhitrejšega polnjenja z močjo do 175 kW, že 28-minutni postanek pa je dovolj, da se baterija napolni 80-odstotno. Tudi sami smo se ustavili na takšni polnilnici, ki pa več od 150 kilovatov ni zmogla. Spili smo kavo in ugotovili, da smo pridobili 150 kilometrov dosega.

Enyaqa ponujajo s še dvema različicama. Če štirikolesnega pogona ne potrebujete, je z enako baterijo in močjo motorja naprodaj tudi z zadnjim pogonom, vstopna različica pa ima baterijo neto kapacitete 59 kWh, motor z močjo 204 konjev (150 kW) in prav tako pogon zadaj. Za takšnega enyaqa je treba odšteti 41.043 evrov (43.643 za kupejevsko različico; subvencija znaša 6500 evrov), kar je približno sedem tisočakov ceneje, kot je bilo treba plačati za predhodnika. Pohvalno. Pri čemer je osnovna oprema bogata, že osnovni enyaq pa deluje kot zlata ribica, ki izpolnjuje lastnikove želje. Platišča so tako 19-palčna, klima triconska, ključ je pametni in sedeža ogrevana, del opreme so tudi aktivni tempomat, parkirna kamera in senzorji, panoramska steklena streha, brezžično polnjenje telefona in sistem za nadzor mrtvega kota. Ni da ni, bi dejali naši južni bratje. Prav asistenčni sistemi so sopomenka enyaqa, velja omeniti še prepoznavo prometnih znakov, kar pomeni, da v primeru, če boste vozili z aktivnim tempomatom, nikoli več ne boste plačali kazni zaradi prehitre vožnje, tistim bolj pogumnim pa je namenjena tudi možnost parkiranja na daljavo. Tokrat smo bili zgolj gledalci oziroma opazovalci. Prvi prenovljeni enyaqi bodo v slovenske garaže zapeljali maja.