Kaj je pomembnejše? Da je nekaj brezhibno natančno, že skoraj robotsko, ali da ima srce oziroma dušo? Idealno bi bilo, če bi lahko imeli oboje. Vemo pa tudi, kaj bi na to vprašanje odgovoril Pločevinko iz Čarovnika iz Oza. Bolj kot po čemer koli drugem je hrepenel po srcu. Enake želje so imeli skoraj vsi slavni roboti literarnega izročila. Ko gre za izdelke, se srce oziroma duša najprej pokaže v dizajnu. Zlasti če je prefinjen in premišljen, a hkrati nepopoln. Človeški, prečloveški. Francozi so v tem pogledu svetovni prvaki. Primer zmage duše in oblike je tudi Renaultov megane conquest.

Začne se z zunanjostjo. Ta je pri meganu conquestu zelo posrečena mešanica športnega terenca in kupeja. Za še bolj športni vtis je avto zadaj nekoliko privzdignjen. Kot bi čakal v preži na zvočni signal za tek po tekaški progi. Linije zunanjosti so elegantne, avto pa kljub kombinaciji kupejevskih potez in tistih pri SUV ne deluje kot zavaljeni maček, kar pri tovrstnih križancih ni samoumevno. Avto se sicer razteza 4,6 metra v dolžino, 1,8 metra v širino in 1,6 metra v višino. Medosna razdalja obsega 2,7 metra. Zelo okusno je tudi znotraj. Na prvi pogled morda nič posebnega, a vrag je v podrobnostih in te so pri Renaultu res dobro premislili. Ročka samodejnega menjalnika je denimo postavljena pod rahlim kotom proti desni. To pomeni naravnejši položaj zapestja ob premikanju ročke. Klima se uravnava z gumbi oziroma vrtljivimi kolesci. Da Francozi razumejo človeško potrebo po tem, da kaj primemo in začutimo, kaže tudi izobilje ročk za volanskim obročem. Poleg standardnih za smernike in brisalce najdemo še ročko za nadzor radia. Ko prvič sedeš za volan, te zna izobilje ročk nekoliko zmesti, a se zadeva že hitro pokaže kot zelo intuitivna in priročna. Homo sapiens pač obožuje ročke.