Ernesto Che Guevara, Mahatma Gandi, George Washington, Sandor Petofi. Uganete, kaj druži politika, borca za človekove pravice, prvega predsednika ZDA in pesnika? Po vzoru kviza Lepo je biti milijonar imate na voljo štiri vrste pomoči: klic v sili, polovičko, glas ljudstva in pomoč voditelja. Prepričani smo, da sedaj že veste pravilni odgovor – vsi štirje so bili revolucionarji. Čeprav so že pokojni, njihove ideje živijo še danes.
Pravzaprav so hitre in dramatične spremembe del življenja vsakega zemljana, do njih pa največkrat prihaja na politični ali družbeni ravni. Sami smo jim zaradi narave posla priča pogosteje kot večina. Ni namreč skrivnost, da avtomobilski razvojniki pogosto posegajo po revolucionarnih idejah, ko pride čas, da na cesto zapelje nov model. Zgodovina nas je naučila, da takšne spremembe niso vedno dobrodošle in se marsikdaj izkažejo za vse prej kot zadetek v polno. Tudi zato so bili japonski razvojniki previdni, ko so dobili nalogo, da zasnujejo nov model, ki sliši na ime CX-80. Športni terenec, ki je zastavonoša znamke in mora svetu nazorno pokazati, kaj vse Mazda zmore. Zato revolucije, tako oblikovne kot tehnološke, ne pričakujte. Besedo revolucija je zamenjala evolucija. In kako zelo prav so imeli razvojniki tokrat!
Če se vam zdi, da v CX-80 vidite že videno, niste daleč od resnice. Tako oblikovno kot tehnološko je namreč podoben CX-60, le da je še nekoliko bolj raztegnjen. Ali prevedeno: namesto 4,74 je dolžinska mera 4,99 metra, kar se seveda pozna tako na zadnji klopi kot tudi v prtljažniku. So pa šli razvojniki še korak dlje in največji mazdi doslej dodali še šesti in sedmi sedež. Seveda sta bolj zasilne narave, predvsem dostop do njiju pa zahteva poznavanje vsaj osnovnih gimnastičnih prvin. Sedemsedežna postavitev močno vpliva na prtljažno luknjo, ki v tem primeru pogoltne skromnih 258 litrov, poglavar družine pa bo precej boljše volje, ko bosta sedeža zložena. Tedaj je prtljažnik vreden svojega imena, ker je zadnja klop vzdolžno pomična, pa je vanj mogoče spraviti od 566 pa do zelo uporabnih 687 litrov. Da je prostor pisan z veliko začetnico in spominja na poslovni razred na letalih, dokazujejo iztegnjene noge, potnikoma zadaj pa so namenili celo gretje sedeža, da ne bosta razvajena zgolj voznik in sopotnik. Prav besedica razvajanje pa je sopomenka tega ogromnega športnega terenca, saj morate imeti bogato domišljijo, da bi našteli opremo, ki je ne premore. Sploh v testni različici, saj takumi plus pooseblja najboljše iz sveta varnosti in udobja. Aktivni tempomat suvereno sam pospešuje, zavira in ohranja varnostno razdaljo, parkirne kamere in senzorji skrbijo, da tudi pri manevriranju v ozkih ulicah in parkiranju karoserija ostane nedotaknjena, pametni ključ pa samodejno odklepa in zaklepa vozilo, a ima vsake toliko omejeno pamet in zataji. Ali prevedeno, tedaj se je treba dotakniti kljuke ali pritisniti na ključ. Veseli tudi električna pomoč pri odpiranju in zapiranju zajetnih prtljažnih vrat.
Zaradi vsega naštetega in še nekaterih drugih bombončkov ne čudi, da je v notranjosti močan vonj. Niso vijolice in tudi ne sivka, vonjamo prestiž in športnost. Notranjost je v treh barvah, izstopa svetlo obarvano dišeče in mehko usnje, voznikov sedež pa ni zgolj električno pomičen, temveč tudi ogrevan in hlajen, ogrevan je lahko tudi volanski obroč. Da ne gre za revolucijo, temveč evolucijo, dokazuje pogonski sklop. Okoljevarstveniki se ne jezite preveč, toda pod motornim pokrovom se je vrtel 3,3-litrski dizelski šestvaljnik z močjo 254 konjev (187 kW), moč pa se je na vsa štiri kolesa prenašala prek 8-stopenjskega samodejnega menjalnika, ki mu je mogoče ukazovati tudi z ročicama za volanskim obročem. In kar je za mnoge najbolj bogokletno: pogonski sklop se avtomobilu do potankosti poda. Kljub osnovni teži 2,1 tone so zmogljivosti zgledne (219 km/h najvišje hitrosti, 8,4 sekunde pospeška do stotice), povprečna poraba 7,1 litra pa primerno nizka, tako da boste na bencinski črpalki podobno redko, kot je na travniku redka štiriperesna deteljica. Hvalevredna je tudi 74-litrska posoda za gorivo, ki zagotavlja doseg prek magične tisočice.
Pri Mazdi sicer radi hodijo svojo pot, tako da barvni zaslon pri večini modelov ni na dotik. No, pri CX-80 je drugače, barvni zaslon z diagonalo 31,2 centimetra (12,3 palca) se namreč odziva na dotik, do vseh menijev pa dostopamo tudi prek vrtljivega gumba, kar je enostavno in tudi v prid varnosti, saj nam ni treba umikati pogleda s cestišča. Alternativa je dostop prek gumbov na volanskem obroču. Udobje, prostornost, bogata serijska oprema in zmogljivosti imajo svojo ceno. Morebiti se zdi 70.140 evrov veliko, a če primerjamo s (premijskimi) tekmeci, ugotovimo, da ni pretirano zasoljena. A še vedno je 70 tisočakov treba imeti. Razlog več, da CX-80 na slovenskih cestah ne bo pogost sopotnik.
