Do Gradeža je najlepše zaviti zunaj poletne sezone. Živahno ribiško mestece, ki je del Gradeške lagune in leži med Trstom in Benetkami, je od naše prestolnice oddaljeno le dobro uro in pol vožnje. Mesto z nekaj več kot 7000 prebivalci živi tudi v zimskih mesecih, odprte so številne restavracije, ki tudi ne zahtevajo predhodne najave. Dolga peščena plaža pa ponuja prijeten sprehod, ki ga lahko popestrite z nabiranjem školjk ali lovljenjem sončnega zahoda.

VarvuoleSpomin na gradeško legendo, ki prihaja iz morja.

Del zgodbe so bili tudi ribiči, ki so jim v pristanišče sledili kriki glasnih čarovnic. Foto: Vesna Levičnik

Sami smo Gradež obiskali minulo nedeljo, ko se starodavno pristanišče, ki je nekoč veljalo za utripajoče srce Gradeža, spremeni v živo gledališko kuliso. Kamnite ribiške hiše v bližini so bile tudi kraj, kjer se je rodila legenda o čarovnicah varvuolah. Vsako leto 5. januarja Gradež pritegne pozornost s skrivnostnostjo in magijo, ki jo ustvarijo z uprizoritvijo legende o morskih čarovnicah. Ta starodavna tradicija, zakoreninjena v lokalni folklori, ni le trenutek zabave, temveč kolektivni obred, ki prepleta zgodovino, mit in duhovnost ob praznovanju prehoda iz starega leta v novo.

Varvuole predstavljajo pohode bojevitih Uskokov, gusarjev iz Dalmacije, ki so se zgrinjali na jadranske obale, da bi ubežali napredovanju Turkov.

Izvor legende

Legenda o zloveščih varvuolah ima svoje korenine v času, ko so Uskoki, dalmatinski pirati, sejali strah ob jadranskih obalah. V gradeškem prebivalstvu so vzbujali strah, ker so bili zelo bojeviti in dobro oboroženi z železnimi ščitniki za zobe in lesenimi gamašami, veliko radovednosti pa so vzbujali tudi zaradi širokih sukenj, ki so jih nosili, značilnih za tedanjo turško modo. Morda so si tudi zato zelo hitro prislužili oznako čarovnic, saj so s svojimi oblačili, lasmi kot žico in očmi, ki so gorele kot žerjavica, poosebljali strah pred neznanim in grožnjo, ki prihaja z morja.

VarvuoleSpomin na gradeško legendo, ki prihaja iz morja.

Foto: Vesna Levičnik

Varvuole so na kopnem ugrabljale neposlušne otroke, hkrati pa so simbolizirale očiščenje, ki nas nagovarja, da za seboj pustimo napake in negativnosti preteklega leta. Vrhunec te tradicije vsako leto privabi ljudi v mandrač, da si ogledajo uprizoritev, ki se navadno začne ob sončnem zahodu. Praznovanje se začne že na Trgu Biagia Marina, kjer se mestni glasnik, znan kot Zef, po ulicah sprehaja s svojim bobnom, da prebivalce opozori na skorajšnji prihod čarovnic. Prebivalci po starodavnih obredih zaprejo vrata in okna, po njih pa razpršijo sveto vodo in izobesijo v kito zvezane stroke česna, da zaščitijo svoje domove. Medtem se sprevod mestnih žena počasi odpravi proti pristanišču, utripajočemu srcu dogajanja. Tam, med lučmi, slikovito meglo in kriki, ki zledenijo kri v žilah, batele – tipični lagunski čolni, priplujejo s čarovnicami v madrač. Pričakajo jih ženske iz vasi, oborožene s česnom in razpeli. Sledi soočenje z zlimi bitji v simboličnem boju med dobrim in zlim. Procesija se nato nadaljuje proti baziliki, kraju duhovne zaščite, in se konča na stopnicah jezu, kjer varvuole izvedejo obredni ples. Vsekakor dogodek, ki si ga je že zaradi dramatičnosti vredno vsaj enkrat ogledati. 

VarvuoleSpomin na gradeško legendo, ki prihaja iz morja.

V mandraču so čarovnice pričakale ženske iz vasi, oborožene s česnom in razpeli. Foto: Vesna Levičnik

Priporočamo