Rubrika Vseveda Neda že več let informira in zabava bralce Nedeljskega. Objavljamo modrovanja in odgovore Nede (prave identitete ne razkrivamo), ki jih poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.
***
So ograje varuhinje zasebnosti ali skrite trdnjave, se sprašuje naša bralka Vlasta, ki opaža, da je v naši državi vse več zagrajenih hiš, kar jo izjemno moti.
»Ne vem, zakaj imajo Slovenci takšno veselje postavljati visoke in neprebojne ograje okoli svojih bivališč. Mar ne slovimo kot ena varnejših držav? Česa se ljudje tako bojijo? In ne nazadnje – ali tisti, ki postavlja ograjo, pomisli na sosede in na to, kaj bo takšna ograja povzročila? V naši ulici v Ljubljani so vsi, razen redkih izjem, postavili visoke betonske ali žičnate ograje. Tako je cesta z ene in druge strani zagrajena. Zdaj pa si predstavljate, kako je, ko se srečata dva avtomobila. Eden mora voziti vzvratno – in to ne malo časa –, da pride do tiste redke hiše, ki nima ograje, in se lahko umakne. Ne vem, kdo dovoli postavljanje tako visokih ograj. Saj vendar nismo v Ameriki. Ko potujem po Evropi, vidim, da so ograje precej bolj redke kot pri nas. Če pa že so, gre za kakšne žive meje, ne pa betonske 'zvake'.«
Včasih se res zdi, da je Slovenija država ograj – tako domačih kot tistih, ki ločujejo nas od sveta. Seveda, ograje imajo svoj namen: zaščititi, varovati, ohranjati zasebnost. A se zgodi, da ograja ne služi več kot pregrada, ampak postane zanesljiv simbol boja za zasebnost – in morda celo statusni simbol.
Tako mnogi ob postavitvi ograje na dvorišču mislijo, da bo ta trdna meja omogočila neoviran prehod do večjega miru. Toda kmalu se začnejo pojavljati tudi druga vprašanja, kot na primer pri vas v ulici, kjer je vožnja postala omejena, ker se dve vozili nikakor ne moreta srečati. Mislim, da bi morali tu reagirati urbanistični inšpektorji in pogledati, kakšne posledice ima lahko takšna ograjena ulica.
Seveda, vsaka ograja ima svoj namen. Nekateri jo potrebujejo, da se skrijejo pred očmi sosedov, nekateri pa zato, ker imajo morda v hiši takšno bogastvo, da se ves čas bojijo, da jim bo kdo kaj ukradel. Vendar vemo, da tistih, ki to nameravajo, tudi visoke ograje ne odvrnejo od zlih dejanj.
Ne nazadnje ograje niso poceni. Za zgled si lahko vzamemo države, ki imajo namesto visokih ograj žive meje, lovorikovce ali kaj drugega naravnega, če želijo »zarisati« mejo svoje parcele. A na žalost je tako, da želijo mnogi z ograjo jasno povedati, do kod sega njihova lastnina, in bog ne daj, da bi si sosed drznil prestopiti to mejo. Dokler bomo razmišljali v tej smeri, naša soseska ne bo prijazna, ampak se bomo sosedi spremenili v tujce, ki se tudi prek visokih ograj ne bomo mogli več gledati.
