Raziskavo, ki je bila danes objavljena v reviji Frontiers in Conservation Science, so opravili morski biologi iz Francije. Z analizo podatkov o napadih morskih psov po vsem svetu so ocenili, da je približno pet odstotkov ugrizov zgolj obrambne narave. Torej ne gre za poskuse ulova plena. Raziskovalci pravijo, da bi te ugotovitve lahko pomagale preprečiti prihodnje napade.
DeAdLy sHark atTACk CaUghT on CAmEra pic.twitter.com/TXPR0gq3fT
— Nature is Amazing ☘️ (@AMAZlNGNATURE) April 13, 2025
Raziskavo je vodil Eric Clua, strokovnjak za morske pse z univerze PSL, zanjo pa se je odločil na podlagi lastnih terenskih opazovanj in zgodb, ki jih je slišal v Francoski Polineziji. Domačini so mu pripovedovali, da morski psi, ki se ujamejo v ribiške mreže, občasno napadajo ribiče, če jih ti ne uspejo prevočasno usmrtiti. Slišal je tudi za primere, ko so morski psi ugriznili ribiče, ki so lovili pod vodo harpunami, vendar se je zdelo, da je bil napad motiviran s poskusom obrambe lastnega plena.
Obrambni mehanizem
»Podrobnejša analiza je privedla do modela tega obrambnega mehanizma, ki kaže, da so za tovrstne napade odgovorni ljudje, ne pa morski psi,« je Clua zapisal v raziskavi.
Terrifying moment huge shark repeatedly attacks canoes full of people pic.twitter.com/BPJqJw0CR8
— The Sun (@TheSun) April 23, 2025
Raziskovalci so najprej analizirali podatke o napadih zabeleženih v Francoski Polineziji, in izločili tiste primere, v katerih so ljudje kakorkoli vplivali na morske pse. Med letoma 2009 in 2023 je bilo dokumentiranih 74 takšnih napadov. V štirih primerih oziroma petih odstotkih je bilo ugotovljeno, da je bil napad verjetno dejanje samoobrambe. Clua in njegova ekipa so nato pregledali globalno bazo podatkov o napadih morskih psov, ki beleži skoraj 7000 ugrizov od leta 1863. Analizirali so tiste, ki jih je baza podatkov uvrstila med »napadalne«. Gre za primere, v katerih so se ljudje znašli v neposredni bližini morskih psov. Tudi v tej skupini je približno pet odstotkov, od skupno 322 ugrizov, izpolnjevalo merila za samoobrambo.
SHARK ATTACK! pic.twitter.com/xLkTrqXxUU
— Marine Planet (@marine_pla18913) April 23, 2025
V raziskavi so ugotovili, da so samoobrambni mehanizmi velikokrat zelo močni in nevarni. Clua meni, da je pretirana reakcija morda posledica obupanega boja za preživetje. "Rezultati te študije kažejo, da imajo morski psi, tako kot vse druge živali ali ljudje, pravico do samoobrambe, ko je ogroženo njihovo preživetje," je dejal in dodal, da morski pes tudi takrat, ko mu s svojim dejanjem želimo pomagati, morda naše namere ne bo razumel pozitivno in se bo agresivno odzval.
Kako ravnati ob srečanju?
Raziskovalci upajo, da bodo z odkrivanjem različnih motivov za napade morda lahko preprečili nove napade. “Dejstvo je, da se ljudje ne smejo približevati morskim psom ali z njimi komunicirati, tudi če so videti neškodljivi ali potrebujejo pomoč. Raziskovalci tudi priporočajo, da med morskimi psi nikoli ne plavate sami, saj plavanje v skupini zmanjšuje tveganje pred napadi. Opozorili so še, da negibnost ne odvrne morskih psov od napadov, saj vas morski pes dojema kot plen.
Morski psi se najpogosteje bojijo ljudi. Zato so napadi redki, smrtni primeri pa še redkejši. Leta 2024 je bilo po vsem svetu zabeleženih le 88 ugrizov morskih psov in sedem smrtnih žrtev. Medtem ko naj bi povodni konji vsako leto ubili vsaj 500 ljudi, komarji pa s prenašanjem bolezni vsako leto povzročijo več kot pol milijona smrti.
Ekipa namerava nadaljevati z raziskovanjem drugih vrst ugrizov, na primer tistih, pri katerih morski psi ugriznejo iz radovednosti, da bi preverili, ali so ljudje potencialni plen.
