Met Gala, modni dogodek leta v Metropolitanskem muzeju v New Yorku, je parada ekstravagance slavnih osebnosti. Med moškimi povabljenci je letos izstopal maneken v ozkem polprosojnem kombinezonu v barvi lososa, v katerega so v modni hiši Versace štiri mesece všivali 53.000 kristalov, s tuniko iz šifona, cvetličnim pokrivalom in več metrov dolgim ogrinjalom z vlečko, ki ga je poznal le malokdo. Maneken je bil 31-letni Norvežan Gustav Magnar Witzøe, eden najmlajših milijarderjev na svetu. Njegov oče, ki prav tako nosi ime Gustav, mu je leta 2013 prepisal skoraj polovični delež v podjetju Salmar, ki se ukvarja z gojenjem lososov. Ameriška revija Forbes mlademu Witzøeju danes pripisuje 3,4 milijarde dolarjev premoženja.
Običajna družina, ki je obogatela z lososi
Zanimivo je, da mu zlate vilice z lososom niso bile položene v zibko. Družina Witzøe je živela običajno življenje na otoku Frøya ob severozahodni obali Norveške. Gustav Magnar Witzøe starejši je leta 1991 ustanovil majhno podjetje Salmar za lov na losose z nekaj čolni in enajstimi zaposlenimi.
V letu 2007, ko je podjetje šlo na borzo, pa se je začela strma rast vse do enega največjih svetovnih proizvajalcev gojenega lososa. V Salmarju so lani vzgojili več 250.000 ton lososov v svojih obratih na Norveškem, Islandiji in Škotskem.
Podjetje še vedno vodi oče Gustav starejši. Gustav mlajši, prijatelji ga kličejo Gus, v vodenje podjetja do nedavna ni bil vključen. Raje je vlagal v tehnološka zagonska podjetja in se ukvarjal z nepremičninami. Se ga je pa v mladosti vendarle prijel tudi vonj po ribah, ko je po srednji šoli dve leti delal v domači ribogojnici v Frøyi. »Hvaležen sem, da sem odraščal tako, kot sem. Mogoče bi bilo drugače, če bi odraščal z denarjem, a ker ga nismo imeli, ko sem bil otrok, je bila to samo običajna prizemljena družina,« je povedal za britanski The Telegraph. Na wikipedii o njem pišejo tudi, da je v mladosti za dva tedna preskusil bivanje v norveških zaporih, da je odslužil zaporno kazen, ker je v naselju, kjer je omejitev 60 kilometrov na uro, drvel in prehiteval z dvakrat višjo hitrostjo od dovoljene.
Malokdo ve, da pozira milijarder
Gus Magnar Witzøe pravi, da je v resnici sramežljiv in da mu pride prav, da ga ljudje ne prepoznajo, tako na cesti kot tudi v manekenskem poslu. Čeprav nikoli ne skriva, kdo je, na snemanjih marsikdaj nihče ne ve, da z njimi pravzaprav pozira multimilijarder. Na letošnjem Met Gala v New Yorku ga je zabavalo, da so ga mediji najprej imenovali »neki Norvežan« in šele naslednji dan prepoznali »kralja lososov«.
V objavah na družbenih omrežjih pa se nič kaj ne sramuje deliti utrinkov svojega razkošnega življenja, od izletov na filmski festival v Cannesu ali obiska klubov v Dubaju do počitnic ob jezeru Como, smučanja v francoskih Alpah ali vožnje po norveški obali v starem astonu martinu oziroma vožnje v porscheju ali zasebnem letalu. Največ svojih fotografij objavlja z modnih brvi in naslovnic najpomembnejših modnih revij. Pravi, da ga manekenstvo zabava in mu pomaga, da se izvije iz svoje lupine. Trenutno ima pogodbo z agencijo Idol Looks.
Živi v hiši v Trondheimu, prav tako ima na voljo svoje krilo v vili, ki jo je na obali rojstnega otoka Frøya dal postaviti njegov oče. Zdaj pravi, da mu pri 31 ni več do skakanja z zabave na zabavo in da je bolj zdravo druženje s prijatelji. Gustav Magnar Witzøe je ponosen na svojo dobrodelno fundacijo W Initiative, ki financira projekte za zdravje in izobraževanje otrok in mladih tako doma na Norveškem kot v tujini.
Ko je bil mlajši, so ga norveški mediji večkrat spraševali, zakaj se ne vključi tudi v vodenje družinskega ribogojskega podjetja. Očitno še ni bil pravi čas. »Ne moreš kar zahtevati, da postaneš šef tako velike organizacije. Na to mesto morajo priti najboljši ljudje. Veliko je na kocki: premoženje podjetja in delovna mesta,« je pred petimi leti razlagal za časnik Dagblade.
Kot kaže, se je to zdaj spremenilo. Nedavno se je 31-letnik namreč vendarle vključil v upravni odbor družinskega holdinga Kvarv, pod katerega sodi tudi kraljestvo lososov Salmar. Gus Witzøe je za The Telegraph pojasnil, da ga je k tej odločitvi spodbudil občutek odgovornosti in spoštovanja do podjetja.
»Večje ko so naše priložnosti, ki so nam dane v življenju, večja je naša odgovornost, da prispevamo, pa naj gre za ideje, ustvarjalnost ali finance,« pravi.
Tistim, ki opozarjajo, da je gojenje lososov v odprtih mrežah škodljivo za okolje, odgovarja, da je gojenje lososov še vedno eden najučinkovitejših načinov pridelave hrane, pritrjuje pa, da je še veliko prostora za izboljšanje, piše The Telegraph.
