Japoncev je 123 milijonov, živijo pa v državi z izjemno dobro razvitim šolskim sistemom. V branju, pisanju in računanju so japonski otroci med najboljšimi na svetu in vse to krepi njihovo inteligenco že od najzgodnejših let dalje. Množenja, denimo, se učijo skozi igro, in ne »na pamet«, njihove metode so izjemno učinkovite. Hkrati imajo sistem, kjer učenci pri pouku ves čas aktivno sodelujejo, si pomagajo in učijo drug drugega, tako da pri šolski uri na Japonskem nihče ne more​ zakinkati od dolgočasja.

Populacija tega azijskega otoka šteje dobrih 23 milijonov ljudi, a v zadnjih letih upada. Na Tajvanu se sicer v povprečju vsake štiri minute rodi dojenček, a kaj, ko vsake tri minute nekdo tudi umre, vsak dan se precej ljudi tudi odseli v drugo državo. Šolsko leto, v katerem postavljajo temelj vaj za možgane, je razdeljeno na dva semestra. Prvi traja od maja do oktobra, po tritedenskih počitnicah sledi drugi, ki poteka od novembra do sredine marca, nato so spet počitnice. Tudi tu skušajo šolo otrokom narediti zabavno in očitno jim uspeva.

Ja, še ena azijska država, kjer živijo najinteligentnejši ljudje. Dosežki mladih v tej bogati državi so staršem v ponos, a marsikdaj tudi v breme, saj imajo glede svojih potomcev velika pričakovanja. Ker starši ne dohajajo snovi, ki se je učijo otroci, imajo v Singapurju možnost, da sami sedejo v šolske klopi, kjer jim učitelji razložijo metode, s katerimi doma lažje pomagajo svojim otrokom. Mi bi sicer tu dodali: starši so (verjetno) s svojim šolanjem v mladosti opravili sami, naj bodo torej samostojni tudi njihovi otroci.

V nekdanji britanski koloniji, ki je danes del Kitajske, živi več kot sedem milijonov ljudi. Tako kot v večini azijskih držav sta tudi tu zelo pomembna etika in globoko spoštovanje do učiteljev, ki so v družbi visoko cenjeni. Poznajo tri tipe šol: javne (državne) šole, zasebne, a subvencionirane šole in povsem zasebne šole, ki so pogosto organizirane na verski osnovi. Učenje poteka dvojezično (kitajščina in angleščina), veliko si pri pouku pomagajo tudi s sodobno tehnologijo, ki še dodatno širi obzorja mladih umov.

Kot na številnih drugih področjih je tudi na izobraževalnem kitajska družba zelo prodorna, zato ni čudno, da na lestvici »pametnih ljudi« zaseda visoko peto mesto na svetu. Otroci se v skladu z azijsko mentaliteto in kulturo predano posvečajo šolanju, učitelje neizmerno spoštujejo in zagnano srkajo znanje, ki jim ga posredujejo. Izobrazba pač velja za najboljšo pot do dobre službe. Otroke že v vrtcu učijo tekmovalnosti in boja za najvišje ocene, kar sproža tudi kritike, da je kitajski šolski sistem brezoseben in krut.