Unicef je največja svetovna organizacija za pomoč otrokom, ki s hrano, čisto pitno vodo, zdravstveno oskrbo, izobrazbo in zaščito izboljšuje življenja najbolj ranljivih otrok. Za svoje delo so leta 1965 prejeli Nobelovo nagrado za mir, leta 1989 nagrado Indire Gandhi in leta 2006 nagrado princese Asturije. Že septembra 1943 je poljski zdravnik in bakteriolog Ludwik Rajchman v članku z naslovom Zdravstvena služba Združenih narodov – zakaj ne?, objavljenem v Free World, predlagal, da se zdravstvena služba vključi v bodočo mednarodno organizacijo. Predlagal je tudi tako imenovani zdravstveni davek, ki naj bi ga plačevale države članice. Rajchman je potem postal prvi predsednik Unicefa.
Ko je po drugi svetovni vojni begunska kriza terjala takojšnjo pomoč otrokom in materam, so se Združeni narodi angažirali in ustanovili mednarodni sklad za pomoč otrokom, točno na ta dan leta 1946, ter ga še istega leta poimenovali Unicef. Ko je organizacija leta 1953 postala del sistema Združenih narodov, so jo preimenovali v Sklad Združenih narodov za otroke, že prepoznavno kratico Unicef pa obdržali. Naslednji pomemben trenutek za priznavanje otrokovih pravic se je zgodil 20. novembra leta 1989, ko je 159 držav članic Združenih narodov sprejelo Konvencijo o otrokovih pravicah, ki je tudi najširše priznan dokument mednarodnega prava v zgodovini.
Politika delovanja sklada
Sklad Unicef ima še vedno sedež v New Yorku, danes je prisoten v 191 državah sveta (ni ga le v državah Bahami, Brunej, Ciper, Latvija, Lihtenštajn, Malta, Mavricij, Monako, Singapur in Tajvan). V mednarodni strukturi organizacije je osem regionalnih uradov, ki usklajujejo delo na posameznih celinah oziroma v večjih regijah – denimo Regionalni urad za Evropo in Srednjo Azijo je v Ženevi. Prek svojih uradov na terenu izvajajo programe pomoči otrokom v 153 državah z nižjimi in srednjimi dohodki. V 33 državah z višjimi dohodki, med katere sodi tudi Slovenija, pa delujejo prek nacionalnih odborov. Unicef Slovenija so ustanovili leta 1993, od leta 2012 pravno delujejo kot fundacija.
Unicef upravlja 36-članski izvršni odbor, ki določa politike, potrjuje programe ter nadzira upravne in finančne načrte. Upravni odbor sestavljajo predstavniki vlade, ki jih izvoli Ekonomski in socialni svet Združenih narodov, običajno za triletni mandat. Unicef se financira iz prispevkov vlad in zasebnih donatorjev. Lani je denimo njihov skupni prihodek znašal 8,37 milijarde ameriških dolarjev. Svoj vložek prispevajo tudi milijoni darovalcev po vsem svetu, ambasadorji in nepogrešljivi prostovoljci. V Sloveniji je 4000 prostovoljcev, darovalci pa so od leta 1994 za Unicefove programe pomoči otrokom po svetu prispevali že več kot 37.800.000 evrov (samo lani 1.452.255 evrov).
Eden najbolj zanimivih donatorjev v zgodovini Unicefa je bil katalonski Nogometni klub Barcelona s svojim zvezdnikom Lionelom Messijem na čelu. Jeseni 2006 so podpisali pogodbo, po kateri je klub pet let Unicefu doniral 1,5 milijona evrov na leto, nogometaši pa so na svojih dresih nosili logotip Unesca. Sploh prvič se je zgodilo, da je nogometni klub sponzoriral organizacijo, in ne obratno. Leta 2016 je ekipa podpisala novo štiriletno sponzorsko pogodbo, ki je Unicefu zagotovila 1,58 milijona funtov letno in brezplačno oglaševanje. Danes z Unicefom sodeluje tudi več kot 200 ambasadorjev – to so znani igralci, glasbeniki, športniki in umetniki, ki organizaciji pomagajo na mednarodni in nacionalni ravni.
Očitki o finančnih in spolnih zlorabah
Unicefova politika se je večkrat zapletla tudi v nesoglasja in spore. Leta 1996 je denimo Vatikan ob objavi Unicefovega priročnika o nujnih operacijah za begunsko populacijo, ki je podpiral širjenje praks nujne kontracepcije, umaknil svoj simbolični prispevek Unicefu. Pri Unicefu so takrat zanikali, da bi organizacija spodbujala splav ali metode načrtovanja družine. Ko so nasprotovali ustanavljanju velikih sirotišnic za otroke ter zagovarjali namestitev otrok v njihovih (razširjenih) družinah in skupnostih, pa so očitno oporekali mednarodnim posvojitvam, ki so jih mnogi videli kot rešitve težav otrok v državah v razvoju.
Unicefu se je večkrat očitalo, da s svojimi programi ne prispeva k zmanjševanju umrljivosti otrok na določenih območjih, kot je bila denimo podsaharska Afrika, kjer je bila leta 2013 stopnja umrljivosti otrok najvišja: 92 smrti na 1000 živorojenih otrok. Skoraj polovica otrok, mlajših od pet let, naj bi umrla zaradi podhranjenosti. Unescov program v Zahodni Afriki v letih 2001–2005 je tehtal kar 27 milijonov dolarjev in je bil pozneje ocenjen kot neuspešen.
Leta 1995 je zelo odmeval škandal, ko je 24 zaposlenih v Unicefovi pisarni v Keniji ukradlo deset milijonov dolarjev. Škandal zaradi zlorabe sredstev je v začetku novega tisočletja izbruhnil tudi v Nemčiji, kar 5000 donatorjev je takrat zapustilo Unicef, vključno z Angelo Merkel. Leta 2012 je Unicef potrdil goljufijo v pakistanskem projektu obnove šole, kjer je izginilo štiri milijone ameriških dolarjev. Dokumenti, ki jih je Edward Snowden objavil decembra 2013, pa so pričali, da je bil Unicef med tarčami nadzora britanskih in ameriških obveščevalnih agencij.
Nov škandal je izbruhnil leta 2020, ko so ženske v DR Kongo tuje humanitarne delavke, vključno z delavkami Unicefa, obtožile, da so jih spolno zlorabile. Že leta 2018 je Unicef zajel val obtožb o spolnih zlorabah, namestnik direktorja Justin Forsyth je po teh obtožbah odstopil. Leta 1988 pa je bil Jozef Verbeeck, direktor Unicefovega belgijskega odbora, obsojen zaradi delovanja v mednarodni združbi, ki se je ukvarjala s spolno zlorabo otrok in je delovala kar iz Unicefove bruseljske pisarne. Zaradi spolnih zlorab otrok je bil obsojen tudi Peter Newell, tesen sodelavec Unicefa in v javnosti znan dobrodelnik.
Škandal je leta 2007 izbruhnil tudi v Unicefu Slovenija, ko naj bi vodstvo utajilo pol milijona evrov. V znak protesta sta takrat kot ambasadorki Unicefa odstopili umetnici Milena Zupančič in Vita Mavrič. Direktor odseka za finance Unicefa Lawrence Picard je pozneje ob obisku Slovenije dejal, da so v Unicefu izvedli revizijo spornega leta, a nepravilnosti niso našli, in da so bila vsa sredstva prenesena na matični Unicef v Ženevi.
