Konec tedna znova premikamo ure naprej. Nemara je zato prava priložnost tudi za časovno možgančkanje. Tokrat bomo namreč za trenutek lahko postali zgodovinarji.
Pomislimo: če danes prestavljanje ure pri mnogih povzroča negodovanje ali celo zmedo (del sveta namreč uro premakne, del ne, medtem ko časovni pasovi še zdaleč niso razdeljeni v ravnih črtah) je bilo v preteklosti še huje. Takrat namreč niso imeli težav z urami, pač pa s koledarji!
Pri britanskem BBC so nedavno zbrali nekaj ugank, ki so se nanašale na angleške razmere, mi pa jih tukaj in zdaj prestavljamo v slovenski oziroma srednjeevropski prostor in čas.
Stari Rimljani, na primer, ki so živeli tudi v naši deželi, so uporabljali zelo drugačne koledarje, kot jih poznamo danes, kar je povzročalo nenavadne situacije in paradokse. Tudi kasneje ni bilo posebej enostavno. No, pojdimo:
Prva uganka: nemogoče pismo
Grofica iz slovenskih dežel je 15. oktobra 1584 poslal pismo sorodnici na Saško. Toda prejemnici so pismo dostavili 10. oktobra 1584. Kako je to mogoče?
Druga uganka: skrivnost izgubljenih rojstnih dni
V Rimu leta 46 pr. n. št. se je deklica rodila spomladi in živela 60 let, vendar ni imela niti enega rojstnega dneva. Zakaj?
Tretja uganka: nenavadno staranje kmeta
Kmet je 31. decembra leta 800 pr. n. št. delal na polju. Po sončnem zahodu je odšel v posteljo. Ko se je naslednjega dne prebudil, je bil prvi dan novega leta. Ko je začel z delom, pa je ugotovil, da je dva meseca starejši. Kako je to mogoče?
Imate odgovore? S klikom si poglejte rešitve.
Rešitev 1. uganke: Evropske dežele so ob različnih datumih prevzemale nov gregorijanski koledar. Katoliške dežele v Avstriji so to storila v letih 1583 in 1584. V protestantskih deželah Nemčije (in drugod) pa so to storili kasneje in so še nekaj časa uporabljale julijanski koledar. Če bi torej računali, da je pismo nekaj dni potovalo, bi še vedno prispelo, gledano po datumu, prej, kot je bilo poslano.
Rešitev 2. uganke: Rešitev tokrat leži v rimskem koledarju, ki je za usklajevanje leta uporabljal dodaten mesec, imenovan »mercedonius«. Ta mesec so dodajali po potrebi, leta 46 pr. n. št. pa so ga uporabili še zadnjič. Deklica, rojena v tem interkalarnem mesecu, kot se reče, tako nikoli ni več praznovala rojstnega dne.
Rešitev 3. uganke: Odgovor tiči v predjulijanskem rimskem koledarju, ki je imel le deset mesecev. Zima pri tem ni bila koledarsko urejena, tako da v koledarju 60 dni sploh niso šteli. Naš kmet je tako dobesedno »preskočil« dva meseca svojega življenja.
*
Torej? No, lahko rečemo, da nas takšne posebnosti, povezane s koledarji, tudi v zdajšnjem času opominjajo na zapletenost merjenja časa, ki daleč presega zgolj običajno premikanje ur.
