Kultni ameriški romanopisec Stephen King je eden najprepoznavnejših sodobnih avtorjev,
ki zelo dobro ve, kako človeku naježiti kožo. Njegovo pisanje je neposredno, brez pretiranih literarnih okraskov, z značilno napeto srhljivo atmosfero. Posebno rad raziskuje teme, kot so strah, smrt, temne
plati človeške narave in pošasti, ki se skrivajo v drobovju človeške psihe. V intervjuju leta 1986 je priznal, da se med pisanjem včasih prestraši tudi sam. Srčni utrip se mu je zlasti pospešil med ustvarjanjem poglavij za knjige Cujo, Izžarevanje in Mačje pokopališče. Strah je ključni del njegovega ustvarjalnega procesa. Služi mu kot kompas, ki ga usmerja skozi zgodbo. Kar nekaj njegovih knjig pa temelji na prigodah iz resničnega življenja.

Otroške travme

Kultno zgodbo Carrie je navdihnila Kingova izkušnja iz srednje šole, ko je videl, kako so bili sošolci nasilni do dveh deklet. Do prve zato, ker je nosila rabljena oblačila, do druge pa zato, ker je imela njena mama nad kavčem obešen gromozanski križ. To je bila krutost, ki mu je ostala v spominu. Ko je napisal prvi osnutek, ga je nezadovoljen vrgel stran. Iz smeti ga je rešila njegova žena Tabitha in ga spodbudila, naj pisanje nadaljuje, morda pa še bo za kaj.

Po drugi strani je ideja za roman Misery nastala po pisateljevih lastnih izkušnjah z nekaterimi še posebno entuziastičnimi oboževalci. V intervjuju za The Washington Post se je leta 1987 spominjal: »Nekoč je bil neki tip, ki me je neutrudno prosil za avtogram. 'Tvoj največji oboževalec sem! Vse tvoje knjige sem prebral,' je kričal. Zbežal sem v avto, on pa mi je rekel: 'Ti prekleti pesjan!' Meja med 'rad te imam' in 'sovražim te' je zelo tanka. Imajo te radi, a del njih si želi tvojega poraza.«

Lik Pennywisa, strašnega klovna iz romana Tisto (It), se je med drugim rodil iz Kingovega otroškega strahu pred klovni. Obenem se mu je zdelo zanimivo, da bi se v tej zgodbi poigral z idejo o tem, kako zlo tiho preži tik pod površjem povsem običajnih mest, v katerih ljudje skrivajo temne skrivnosti. V romanu se ukvarja tudi s temo otroških travm, kar je osrednji motiv mnogih njegovih del.

Srhljive sanje

Še zlasti strašljiva izkušnja, ki je rezultirala v nastanku knjige Izžarevanje, je Kingova prigoda iz leta 1974, ko je skupaj z ženo Tabitho preživel noč v Stanley Hotelu v Koloradu. Ta hotel slovi po tem, da naj bi se v njem dogajale paranormalne aktivnosti. Kinga so se med spanjem v hotelski sobi polastile srhljive sanje, v katerih je videl svojega sina, kako beži pred nečim zloveščim, se ozira čez ramo in v strahu kriči. Ravno te sanje so postavile okostje za njegovo ikonično zgodbo o družini Torrance in zlu, ki prebiva v nekako čudno skrivnostnem hotelu.

Presenetljivo pa največji strah Kingu povzroča vsakodnevna tehnologija. Strah pred tovornjaki, avtomobili in celo opekači ga spremlja še danes, saj mu že malenkosti, kot je opekač, prikličejo občutek nevarnosti.