Po podatkih iz poročila Evropske potovalne agencije alpske regije privabijo 120 milijonov turistov na leto, a se zaradi pomanjkanja snega tovrstno turistično povpraševanje utegne spremeniti. Smučišča, ki ležijo pod 1500 metri nadmorske višine, naj bi bila v bližnji prihodnosti namreč praktično brez snega. Kot navaja študija, se v to skupino uvršča približno četrtina vseh alpskih letovišč. Ta sicer ne sedijo križem rok in se na novo realnost že pripravljajo.
Prilagajanje podnebnim spremembam
Šest alpskih držav, vključno s Slovenijo, med drugim sodeluje pri projektu BeyondSnow v sklopu Interregovega programa Alpine space. Projekt pomaga malim in srednje velikim smučarskim destinacijam pri soočanju z ekonomskimi in okoljskimi izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Pilotno območje v Sloveniji je Bohinj, kjer že več kot eno leto zbirajo statistične in vsebinske podatke, ki bodo podlaga za pripravo strategije prilagajanja bohinjskega turizma na podnebne spremembe. V strategiji bodo navedli kratkoročne in dolgoročne ukrepe, ki bodo vodili k rešitvam za zelene zime. Uresničevati jih bodo začeli prihodnje leto.
Kot pravi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, imajo tudi sicer na ravni občine akcijski načrt, ki se ukvarja z desezonalizacijo. Vogel, tradicionalno smučarsko središče, denimo poleti ponuja številne aktivnosti, ki so primerne za vse starosti in interese, od sprostitve v naravi do aktivnih izletov in adrenalinskih izkušenj, destinacija pa tako že zdaj v poletnem času privabi več gostov kot v zimskem. Je namreč odlično izhodišče za pohodniške poti in tudi če niste pohodniški navdušenec, je že sama vožnja s kabinsko žičnico na Vogel ena od možnih izbir.
Nove naprave
Na Voglu so urejene tudi poti za gorsko kolesarjenje, to je zanimiva destinacija za jadralne padalce, prav tako pa je postal priljubljena točka za fotografe. Na Voglu stojijo planinske koče, kjer se lahko ustavimo na tradicionalni hrani in pijači ter spoznamo tradicijo pridelave sira. Ne nazadnje so pred lansko zimsko sezono zagnali novo panoramsko krožno kabinsko žičnico Zadnji Vogel, ki je obratovala tudi v glavnem delu poletne sezone.
Podobno se v še enem našem tradicionalno zimskem središču, Rogli, od lani lahko pohvalijo z novo šestsedežnico Mašinžaga, okoli katere je locirana tudi večina poletnih turističnih atrakcij. Rogla, kjer je temperatura tudi v poletni vročini za osem do 12 stopinj nižja kot v dolini, z intenzivnim usmerjanjem v razvoj doživljajske ponudbe na prostem, ki je gostom in obiskovalcem na voljo vse leto, že dolgo ni več samo zimskošportni center,« pravi Tina Tinta Kovačič, predstavnica za odnose z javnostmi pri Uniturju.
Primarno nagovarjajo družine
Poleg že obstoječe športne infrastrukture, urejenih in označenih pohodnih in kolesarskih poti ter razvite velneške in kulinarične ponudbe, so tam v zadnjih letih doživljajsko ponudbo za družine, ki predstavljajo primarno ciljno skupino, na Rogli obogatili s prenovljeno in virtualizirano Škratovo učno potjo, Pohorsko vasico z didaktičnimi igrali za najmlajše in Jezernikovim vodnim parkom, medtem ko se je doživljajska ponudba za sprostitev nadgradila s Čutno potjo Natura, Energijskim parkom Rogla ter Potjo med krošnjami Pohorje. Sočasno so v Termah Zreče odprli Medgeneracijski vadbeni park na prostem ter nadgradili vsebino in kakovost ponudbe na področjih zdravstva, velnesa in kulinarike.
Pomembno nadgradnjo celoletne ponudbe na Rogli predstavlja prej omenjeni park Mašinžaga, ki je prve uporabnike sprejel decembra 2023. »Nova dodatna turistična ponudba omogoča tako desezonalizacijo kot tudi sinergijske učinke z obstoječo športno, velneško, gastronomsko in doživljajsko ponudbo gorskega centra Rogla, pa tudi s termalnim zdraviliščem Terme Zreče ter destinacijo Rogla in Pohorje,« opisuje Tinta-Kovačičeva.
Namesto s smučmi – po toboganu ali s kolesom
Najsodobnejša sedežnica Mašinžaga zunaj zimske sezone omogoča prevoz pohodnikov, kolesarjev in koles ter predvsem tistih, ki se spuščajo po letečem toboganu ali pa po stezi za gorske trikolesnike. Leteči tobogan (Flying coaster) je atraktivno in inovativno adrenalinsko doživetje za vsakogar. Z dolžino 1710 metrov je najdaljša tovrstna atrakcija na svetu. Adrenalinska vožnja z gorskimi trikolesniki (mountain carts) pa poteka po dobrih 1500 metrov dolgi stezi, ki se spušča po razgibanem terenu.
V kolesarskem parku Rogla so uredili dve novi družinski progi, namenjeni malim in velikim družinskim članom, ki se po začetnih vajah na kolesarskem poligonu na vrhu Rogle podajo v sam park in se preizkusijo na družinam prilagojenih izvirnih elementih. Med novo dodatno ponudbo sodi tudi gozdni pustolovski izziv, inovativno doživetje v naravi, namenjeno družinam z otroki od petega leta dalje in manjšim skupinam, ki si želijo svoj prosti čas preživeti na prostem, raziskovati naravo na inovativen način ter se zabavati z reševanjem zabavnih poučnih izzivov, ki ob zaključku prinašajo ugodnosti in zaklad.
»Vsi novi turistični produkti v okviru parka Mašinžaga so izdelani tako, da so za uporabnika enostavni in varni, hkrati pa v najmanjši možni meri spreminjajo naravno okolje. V zasledovanju zavezanosti trajnostnemu razvoju je v parku Mašinžaga uporabnikom na voljo tudi solarna polnilnica za električna kolesa,« pravijo v Uniturju, kjer bodo tudi v prihodnje največ pozornosti namenjali razvoju produktov, ki izhajajo iz trendov na mednarodnem turističnem trgu ter želja in pričakovanj gostov, obenem pa bodo zagotavljali visoko kakovost ponudbe 365 dni v letu.
Tudi v Kranjski Gori si že dlje časa trudijo, da bi privabili obiskovalce tudi zunaj glavnih sezon, kot sta poletje in zima. Te aktivnosti promovirajo v sklopu akcije Kranjska Gora 365. »S članki in oglasi poskušamo gostu čim bolje predlagati aktivnosti, ki jih lahko počne spomladi ali jeseni – kolesarjenje, pohodništvo, ferate, obisk muzejev in tako dalje,« pripoveduje Katja Hartman iz Turizma Kranjska Gora.
Tam k desezonalizaciji stremi tudi turistično gospodarstvo, med njimi nastanitveni ponudniki, ki goste s cenovno politiko ugodnejših in tematskih paketov usmerjajo v obisk zunaj glavnih turističnih sezon poleti in zimi. »Prav tako si prizadevamo v času manjšega obiska destinacije organizirati dogodke, ki privabijo širšo množico ljudi. V sklopu tega imamo dogodek Goni pony, ki zaživi prvi konec tedna v juniju, in Julian Alps trail run, ki se dogaja septembra. Letos smo k omenjenima dogodkoma konec junija dodali še Kekčeve dneve in državno prvenstvo v spustu v kolesarskem parku Kranjska Gora. S tem po besedah Hartmanove poskušajo podaljšati sezono oziroma jo prej začeti.
Od pohodništva do muzejev
V nezimskem času so sicer gostom v Kranjski Gori z okolico na voljo različne aktivnosti, denimo pohodništvo, kolesarjenje, ferate, tek na smučeh v snežnem predoru Planica, igra disk golfa, Kekčeva dežela, poletno sankanje in kolesarski park. Vse leto pa je mogoče obiskati različne muzeje: Slovenski planinski muzej v Mojstrani, Muzej Kranjska Gora, Kajžnkovo hišo in Escapemuzej v Ratečah ter muzej v Nordijskem centru Planica.
Tudi sicer je Planica priljubljena destinacija vse leto, saj poleti ponuja zanimive možnosti za različne aktivnosti na prostem, denimo pohod do Tamarja ali daljše ture proti Mojstrovki, Slemenovi špici in Prisojniku. Za manj pohodniško razpoložene je nad velikanko razpet zipline, v tamkajšnjem nordijskem centru je tekaška steza za tek na rolkah, na voljo je tudi letenje v vetrovniku.
Ko omenjamo to destinacijo, pa ne moremo niti mimo jezera Jasna, Zelencev, ki predstavljajo izvir Save Dolinke, in Vršiča, najvišjega slovenskega cestnega prelaza, od koder se prav tako odpirajo zanimive poti.
