Specifično tvegani načini življenja, ki v svetu popularnih zvrsti umetnosti veljajo za malodane značilne, so v veljavo prišli z nastopom rokenrola sredi petdesetih let prejšnjega stoletja oziroma z nazorom »živi hitro, umri mlad, da boš lepo truplo«, ki ga je uveljavil James Dean, ameriški filmski igralec, ki je poosebil držo upornika brez razloga. Deana je zato mogoče šteti za prvo žrtev rokenrola, kmalu pa so mu sledili Ritchie Valens, Buddy Holly in Eddie Cochrane, ki so vsi umrli v prometnih oziroma letalskih nesrečah. Najbolj zveličavne žrtve so navrgla šestdeseta leta prejšnjega stoletja, skozi osebe, kot so bili Brian Jones, Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison ali le nekaj manj znan Alan Wilson, kitarist zasedbe Canned Heat.

Johnnyja Thundersa, severnoameriškega kitarista in pevca, ki mu posvečamo današnji zapis, saj je umrl na današnji dan leta 1991, lahko umestimo v tretjo generacijo pokojnikov. Za njih je značilno, da so že lahko imeli vzornike samodestruktivnosti v imenu umetnosti in da so obenem že lahko bili seznanjeni z vsemi nevarnostmi takšnega pristopa. In so kljub temu izbrali takšno življenjsko pot. Poleg Thundersa velja iz te lige omeniti vsaj še Phila Lynotta, kot tudi nekaj mlajšega Sida Viciousa oziroma mlajša Kurta Cobaina in Amy Winehouse.