»Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad, da bi zdrav, vesel sladke pesmi pel. To me veseli, trav'ca zeleni, drobna ptičica pa žvrgoli,« pravi naša stara ljudska pesem. Začetek pomladi ali jeseni vsako leto določa položaj Sonca. Ko se to pri svojem navideznem gibanju na nebu znajde v ravnini nebesnega ekvatorja, nastopi pomlad. Takrat je noč na celotni Zemlji približno enako dolga dnevu, zato govorimo o enakonočju. To se zgodi dvakrat na leto, 20. ali 21. marca in 22. ali 23. septembra. 

Čeprav je pomlad za mnoge najlepši del leta in bi morali vsi prekipevati od moči, pa mnogi tarnajo, da jih daje spomladanska utrujenost. Z začetkom pomladi se začnejo daljšati dnevi in višati temperature. Čeprav zima še ni rekla zadnje, vrtnarji in vinogradniki v tem mesecu začenjajo priprave na novo sezono. Mesec marec poznamo tudi pod slovenskim imenom sušec. Takšno ime je dobil zato, ker naj bi bil to mesec z najmanjšo količino padavin.

Ljudje so bili nekdaj veliko bolj odvisni od vremena in narave kot danes. Z opazovanjem različnih pojavov so ustvarili pregovore in ljudske modrosti. Eden od njih pravi: »Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.« In prav skozi stare ljudske običaje, modrosti in pregovore lahko dandanes spoznamo, kako so nekoč na podeželju ljudje živeli, delali in se zabavali. Tako kot narava so spomladi oživeli tudi vaški fantje, ki so začeli vasovati pod okni deklet. S prepevanjem, vriskanjem in klicanjem pod okni deklet so skušali omehčati srce svojih srčnih izvoljenk, če pa je mladenka utrgala rožico z okenskega korita in jo vrgla vasovalcu, je bil uspeh zagotovljen.

Začnejo se veselice

Ne samo podoknice, v pomladanskih mesecih so se začeli tudi veselice, letalski mitingi, cirkuške predstave, športna tekmovanja … Mesec marec, ki je nekakšen mejnik med zimo in pomladjo, velja za muhastega in spremenljivega zaradi nepredvidljivega vremena – lepe in prijetne dni lahko kar naenkrat zamenjajo dnevi snežnih metežev in nizkih temperatur. O tem govorita tudi pregovora: »Zima rada z repom bije, če dolgo toplo sonce sije.« In: »Kolikor sušca megle, toliko poleti dež gre.« V našem ljudskem izročilu marca vlada babica Marta: muhasta, vihrava in rahlo nora babica.

V mesecu, ko se zima počasi poslavlja, so tudi čebele iz dneva v dan bolj živahne, saj je paše vsak dan več. Med znanilke pomladi uvrščamo tudi ptice selivke, ki se k nam vračajo sredi marca. Če ena lastovka ne prinese pomladi, jo prinesejo spomladanske cvetlice: zvončki, trobentice, vijolice, telohi ter različne vrste cvetočih grmovnic in dreves. Marca, ko se poslavlja zima in nastopi pomlad, Slovenci prirejamo dva največja tradicionalna športna dogodka. Tako je letos zima svoj športni vrhunec dosegla 1. in 2. marca s tekmovanjem v alpskem smučanju za moške Pokal Vitranc v Kranjski Gori, pomlad pa ga bo doživela med 27. in 30. marcem, ko bo Planica gostila tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih.

Letošnji pust je bil kasneje kot lani. Datum pusta je namreč povezan z velikonočnim obdobjem, saj se praznuje 47 dni pred veliko nočjo. Ker bomo letos veliko noč praznovali 20. aprila, njen datum se določi glede na prvo pomladno polno luno, smo imeli pustno soboto šele 1. marca, pustni torek pa 4. marca.