Kolosej, Panteon, potem pa je med največjimi simboli italijanske prestolnice že Fontana di Trevi. Ime je izpeljanka besed Tre vie, kar pomeni Tri poti. Vodnjak izvira iz baročnih časov. Visok je kar 26,3 metra, v širino pa meri skoraj 50 metrov. Zasnoval ga je italijanski arhitekt Nicola Salvi, graditi pa so ga začeli leta 1732. Če boste pohajkovali po Rimu, si vodnjak Trevi morate ogledati in v vodo za srečo vreči kovanec. Ne boste edini. Vsak dan naj bi se v vodi nabralo za kar 3000 evrov drobiža.

Če ste gledali filma Oceanovih enajst ali Jason Bourne, potem se boste spomnili, da ste to fontano že videli. Zasnoval jo je lastnik hotela Bellagio Steve Wynn, zgradilo pa oblikovalsko podjetje WET. Dela so se začela leta 1995, odprtje skupaj z letoviščem je bilo oktobra 1998. Za gradnjo so porabili kar 40 milijonov dolarjev, zaradi česar je to ena najdražjih fontan na svetu. Atraktivni vodomet je sestavljen iz 1214 vodnih šob in 4792 luči, vodni curki pa bruhnejo kar 150 metrov visoko.

Devet plavajočih fontan je umetniška razstava v Osaki na Japonskem in je bila prvotno zgrajena za svetovno razstavo Expo. Zdaj je postala svetovno znana fontana. Avtor tega arhitekturnega projekta je oblikovalec Isamu Noguchi, ki je dokazal, da lahko vsakdo vzame preprost predmet in ga spremeni v umetniško delo. Dve kvadratni škatli lebdita v zraku, medtem ko z njunega dna teče stalen tok vode. Ustvari se optična iluzija, kot da kvadrati lebdijo v zraku in se voda pojavi od nikoder.

Sprva se zdi, da gre za čoln, ki ga je ujel močan val vode, vendar je to v resnici vodnjak, ki škropi vodo iz svojih umetnih por. Kiparski podvig na Playa de la Malvarrosa v Valencii v Španiji, ki ga tako turisti kot domačini poznajo preprosto kot Fontano vodnih čolnov (Fuente del Barco de Agua), ustvarja iluzijo tako trupa kot jadra čolna z vodnimi curki. Človeka zmede njegova preprosta zasnova, ki posnema videz jadrnice z nič več kot nekaj palicami, ki pršijo drobne prozorne kapljice.

Mestni park v središču Portlanda v zvezni državi Oregon so odprli leta 1970, leta 1978 pa so ga preimenovali po Iri C. Kellerju, vodji portlandske razvojne komisije. Osrednji del parka je betonska fontana, ki je leta 1999 prejela medaljon Ameriškega združenja krajinskih arhitektov. Vodnjak je oblikovala Angela Danadjieva po navdihu slapov v soteski reke Columbia, ki leži vzhodno od Portlanda. V bazenih fontane je 280.000 litrov vode, medtem ko slapovi črpajo čez kaskado 49.000 litrov na minuto.