V gozdnatih pobočjih Zvičine na severovzhodu Češke so naleteli na skrivnost, ki je bržkone posledica iz nemirne preteklosti našega dela Evrope. Februarja sta namreč dva pohodnika med sprehodom naletela na najdbo, ki zdaj buri domišljijo arheologov in zgodovinarjev: več kot sedem kilogramov težak zaklad zlatih kovancev in dragocenih osebnih predmetov, ocenjen na več kot 7,5 milijona čeških kron (približno 300.000 evrov). Odkritje ne odpira samo vprašanja o vrednosti, pač pa predvsem o tem, kdo in zakaj je pred desetletji skrbno zakopal svoje bogastvo.
Sredi gozdov, kjer je nekoč bilo polje, sta pohodnika opazila iz zemlje štrleč kovinski predmet. Izkazalo se je, da gre za deformirano, vendar še vedno zaprto posodo. V notranjosti ju je čakalo osupljivo presenečenje: 598 zlatih kovancev, skrbno zloženih v enajst kupčkov, vsak ovit v črno blago. Nedaleč stran sta našla še drugo posodo, v kateri so bili shranjeni dragoceni osebni predmeti – šestnajst bogato okrašenih cigaretnic, deset zapestnic, majhna torbica iz kovinske preje, glavnik, verižica in pudrnica, večinoma iz zlata ali pozlačene zlitine.
Skrbna organizacija predmetov
Miroslav Novák, glavni arheolog Muzeja Vzhodne Češke v Hradcu Králové, kamor so najdbo predali, pravi, da ne gre za naključno zakopan zaklad. »Vse je bilo dobro načrtovano, strukturirano. Lastnik se je očitno nameraval vrniti ponj,« je pojasnil Novák. Skrbna organizacija predmetov nakazuje, da je bilo skrivališče ustvarjeno v naglici, toda z jasnim upanjem na povrnitev, kar pa so morda preprečili viharni zgodovinski dogodki. Skupna teža najdbe znaša skoraj sedem kilogramov, pri čemer samo zlato v kovancih tehta približno 3,7 kilograma.
Podrobna analiza kovancev, ki jo je opravil numizmatik muzeja, je razkrila presenetljivo sestavo. Kovanci ne izvirajo s češkega ozemlja, temveč prihajajo iz različnih evropskih držav in celo Otomanskega cesarstva. Med njimi so francoski, turški, belgijski, italijanski, ruski in romunski zlatniki, posebej zanimivo pa je znatno število avstro-ogrskih kovancev. Ti so bili, glede na napise in oznake, namenjeni obtoku na območju nekdanje Jugoslavije, zlasti v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Ta geografska sled usmerja raziskovalce v naše kraje in soseščino.
Numizmatik je najdbo kasneje za češke medije komentiral takole: »Ne gre za prihranke, shranjene zaradi njihove vrednosti v kronah ali dinarjih, temveč za kapital, osnovan na teži zlata.« Lastnik torej ni iskal denarne stabilnosti, temveč varnost plemenite kovine v nestabilnih časih. Najnovejši kovanec v zbirki nosi letnico 1921, kar pomeni, da je bil zaklad skrit nekje po tem letu. Kako in zakaj je to bogastvo pripotovalo z naših (ali nam bližnjih krajev) na pobočja Zvičine, ostaja neznanka.
Več scenarijev
Kdo je bil torej skrivnostni lastnik? Brez dokumentov ali osebnih označb je identifikacija izjemno težka. Zgodovinarji ponujajo več mogočih scenarijev, zasidranih v prelomnih dogodkih 20. stoletja v srednji Evropi. Prva hipoteza sega v obdobje pred nacistično invazijo na Češkoslovaško leta 1938, ko so nekateri zakopali svoje premoženje v strahu pred zaplembami. Druga možnost se nanaša na čas po drugi svetovni vojni, ko so bili leta 1945 številni Nemci iz Češke izgnani. Nekateri so morda skrili svoje dragocenosti v upanju na kasnejšo vrnitev. Tretja teorija omenja drastično denarno reformo leta 1953, ki je čez noč razvrednotila valuto. V strahu pred izgubo premoženja so ljudje morda svoje bogastvo pretvorili v zlato in ga skrili.
Direktor Muzeja Vzhodne Češke Petr Grulich ostaja previden: »Težko je reči, ali gre za češko, nemško ali judovsko zlato.« Brez konkretnih dokazov ostajajo vse teorije zgolj ugibanja, ki na nek način odražajo zgodovinske dogodke in individualne zgodbe v časih hudih političnih in družbenih pretresov.
