Portugalska, ki je znana po neverjetnih plažah in nepozabnih gastronomskih užitkih, je tudi zakladnica neverjetnih mest, kjer množični turizem še ni pustil neljubega pečata. Eno izmed njih, ki še posebej izstopa in leži v severnem delu te neverjetne države, je Aveiro. V mestece, ki blesti s svojo edinstvenostjo in so ga razglasili celo za eno najbolj romantičnih mest v Evropi, se zgrinja vedno več ljudi. Večina od njih z željo, da se izgubi v njegovih naravnih lepotah in tudi v očarljivem zgodovinskem jedru.
Mesto je sedem kilometrov oddaljeno od Atlantskega oceana
Čeprav ne leži na obali Atlantika, je bilo mesto vedno povezano z njim. Od atlantskih valov je namreč oddaljeno sedem kilometrov in leži ob slani laguni Ria de Aveiro, ki je že od nekdaj znana po ribolovu, soli in algah. Prav ta laguna je bila v preteklosti nepogrešljiv del vzpona tega portugalskega mesta in njegovega skorajšnjega propada. Še danes je mesto neločljivo povezano z vodami.
Dobro povezano s pristaniščem
Mesto Aveiro je priljubljena turistična točka. Leži relativno blizu znamenitega Porta, s katerim ga povezuje vlak s pogostimi povezavami. Tudi zato ne preseneča, da je mestece za tiste, ki obiščejo Porto, pogosta izbira za enodnevni izlet. Čeprav je samo mesto veliko, je njegovo zgodovinsko jedro majhno in strnjeno. Če vprašate poznavalca, vam bo zagotovil, da boste utrip in dušo Aveira lahko spoznali v le nekaj urah. Poleg sprehoda je odlična kombinacija hoje in vožnje z lokalno prepoznavnimi in tradicionalnimi čolni, imenovanimi moliceiros.
Imenujejo ga portugalske Benetke
Omenjene ladjice, ki so močno podobne beneškim gondolam, vozijo po treh kanalih, ki se odcepijo v tri smeri in povezujejo različne dele mesta z laguno. In tudi samo zgodovino mesta, v katerem je bila trgovina ena od dejavnosti, ki so krojile njegov razvoj. A tisti, ki so ga že obiskali in poznajo mesto, trdijo, da se tu vsaka podobnost z Benetkami konča. Aveiro je svet zase, kjer je še vedno mogoče doživeti pristno portugalsko vzdušje.
Obvezen obisk ribiške četrti mesta
Najbolj oprijemljivo je, pravijo, v stari ribiški četrti tega mesta z ribiškimi hišami in tržnico. Prav tako obiskovalce tega mesteca, ki mu daje živahnost dejstvo, da je univerzitetno mesto, navdušujejo sakralni objekti, marsikoga pa pritegne mestna arhitektura nasploh. Najbolj priporočljivo je, da jo raziščete z enim od teh tradicionalnih čolnov, ekskurzijo pa podaljšate do lagune, ki je postala atrakcija sama po sebi. Za tiste, ki želite ostati na kopnem, je v mestu več muzejev, vsekakor pa je priporočljivo pokusiti znamenito lokalno sladico ovos moles – sladkani rumenjak v napolitanki.
Costa Nova je znana po črtastih ribiških hišicah
Neposredna okolica mesta ponuja vrsto možnosti. Kot eden izmed odličnih krajev za obisk izstopa Costa Nova, letovišče na atlantski obali sedem kilometrov od Aveira, ki je znano po črtastih hišah ob obali, imenovanih palheiros. Stavbe so bile prvotno namenjene za zavetje ribičem in skladišče za njihovo opremo. Ljubitelji dolgih plaž bodo zatočišče našli prav v tem skritem dragulju severa Portugalske.
Peščeni naravni rezervat z divjimi plažami
Tisti, ki hrepenite po divjini, pa se morate odpraviti v tamkajšnji zaščiteni kotiček narave – Reserva Natural das Dunas de São Jacinto. Ta naravni rezervat vključuje peščeni polotok, kjer so gozdove, da bi utrdili obalo in ukrotili pesek, zasadili že v 18. stoletju. Območje je znano po tem, da si tam lahko povsem sam … Za tiste, ki si želijo še več, pa so tu soline v laguni in tudi najvišji svetilnik na Portugalskem v Praia da Barra.
Laguna je vedno vplivala na razvoj mesta
Zanimiva je zgodovina Aveira. Rimljani so ga prepoznali kot dragoceno pristanišče, saj je veljalo za eno najbolje zaščitenih na tem delu obale. Toda v 16. stoletju se je zgodilo nekaj nenavadnega, kar je za vedno spremenilo globine Aveira. Aveiro je bil namreč do takrat znan kot trgovsko pristanišče z veliko ribiško floto, vendar je velika nevihta leta 1575, ki je prinesla ogromne količine peska, mesto dobesedno blokirala.
Sol in alge so pripomogle k uspehu mesta
Mesto je izgubilo pomen pristanišča, ki ga je imelo do tedaj, stoječe vode nastale lagune pa so pripomogle k razvoju bolezni, ki so zdesetkale prebivalstvo. Vendar si je mesto opomoglo in se ob koncu 19. stoletja ponovno uveljavilo kot meka za pridelavo soli in alg. Kot tako je postalo zanimivo za portugalske izseljence, ki so se vanj začeli vračati in oblikovati njegovo sedanjo podobo.
