»Planica, Planica, snežena kraljica.« Znani napev Avsenikov, ki ga zavrtijo ob vsakem poletu nad 235 metrov, je letos vsaj prve tri dni zaradi slabših vremenskih razmer in krajših poletov odmeval precej redkeje kot običajno. A zadnji dan letošnjega tekmovanja, ko je za dežjem končno posijalo sonce, se je melodija zaradi pogostega ponavljanja spet dodobra vtisnila v spomin obiskovalcev in utrdila sloves Planice kot zibke in kraljice smučarskih poletov. Tik pred koncem tekmovanja ob poletu Domna Prevca je po 20 letih končno spet postala tudi prizorišče novega svetovnega rekorda, ki zdaj znaša 254,5 metra.
Kraljevska družina Prevc
Planica je tako letos gostila novega kralja poletov, ki je v Planici svoje izredne letošnje dosežke kronal še z rekordom in osvojitvijo malega kristalnega globusa v poletih, poleg njega pa tudi kraljico ženskih smučarskih skokov in poletov Niko Prevc, ki je planiškim obiskovalcem prinesla pokazat svoj drugi veliki kristalni globus za zmago v letošnji sezoni svetovnega pokala. Nika in Domen, svetovna prvaka z nedavnega svetovnega prvenstva v Trondheimu, sta zdaj tudi lastnika aktualnih svetovnih rekordov v moški in ženski konkurenci. »Zanimivo je, da sem zdaj edini v naši družini, ki nisem svetovni rekorder,« je ob novem neverjetnem dosežku družine Prevc na pol v šali, na pol zares ugotovil Cene Prevc. Tudi njegov brat Peter je bil namreč nekaj časa svetovni rekorder, ob tem pa za vselej ostaja prvi človek, ki je dosegel magično mejo 250 metrov, takrat v norveškem Vikersundu.
Prav Vikersund je v zadnjih letih Planici odvzel primat pri rekordih. Odkar je leta 1934 Norvežan Birger Ruud v Planici skočil 92 metrov, so bili svetovni rekordi z nekaj presledki kar 37 let doma v Planici (od leta 1987 do 2011 celo neprekinjeno, potem ko je do prejšnjega tedna zadnji rekord v Planici pred 20 leti postavil Norvežan Bjørn Einar Romøren z 239 metri. Od leta 2011 so nove rekorde postavljali le še na norveški letalnici. Med tamkajšnjimi rekorderji je bil leta 2015 tudi Peter Prevc, nazadnje pa leta 2017 Avstrijec Stefan Kraft, ki je pristal pri 253,5 metra. Slednji ni kazal prav nobene slabe volje, ko je v Planici postal bivši rekorder.
Polet za zgodovino
»Vsi, ki imajo radi smučarske skoke, želijo doživeti in gledati take polete. To je bil izjemen polet Domna. Nihče ni verjel, da se to lahko zgodi ta konec tedna. Ko pogledamo novo znamko 254,5 metra, se vidi, da je to res zelo zelo daleč. Kar se je zgodilo, je odlično za naš šport. Bil je že čas. Zdaj bodo mediji še tedne vrteli ta polet. Tudi sam si ga bom ogledal še vsaj stokrat. Mislim, da so vsi v skakalni družini navdušeni in veseli, ko se postavi rekord. To so posebni občutki, ki jih ne doživiš velikokrat, hkrati pa je to odlična reklama za naš šport in marsikateri otrok se bo navdušil za ta šport,« je bil prepričljiv Kraft.
Kaj je o najdaljšem poletu v zgodovini človeštva povedal novi junak? »Na vrhu sem bil zelo sproščen. Rekel sem si: gremo se igrat. To je zadnji polet in nimam česa izgubiti. Stvari so se tako lepo izšle, da kar težko verjamem, kaj se je zgodilo. Občutki so neverjetni, težko to opišeš. Nisem takoj vedel, da bo dovolj za rekord, ampak vedel sem, da bo šlo zelo daleč. Razmišljal sem, ali bi naredil telemark, a sem videl, da sem predaleč, da bi tvegal. Najbolje se sliši, da si svetovni rekorder. To sem si najbolj želel. Nekako se je v meni ponovil trondheimski trenutek. Res čarobno. Da greš s takšno popotnico spat in v novo sezono – težko spišeš takšno zgodbo. Danes bom tako dobro spal, da me ne zbudi niti šest budilk,« je opisoval svoje občutke vedno zgovorni Domen, ki je po neverjetnem naključju pristal prav na mestu, kjer je kot merilec stal njegov oče Božidar. »Kar se mora zgoditi, se mora. Druge razlage ni. Očitno nekaj delamo prav, predvsem oče in mama. Očitno na pravi način vzgajata otroke, da iz iste družine pride toliko odličnih skakalcev,« je še dodal novi svetovni rekorder in dobitnik malega kristalnega globusa v poletih.
Navdušen je bil tudi zmagovalec zadnjega dne Anže Lanišek, ki je kljub tekmečevemu rekordu ohranil zbranost in dosegel svojo prvo zmago na domačih tleh. »Nedvomno je to najlepša zmaga. Dolgo sem jo čakala, bil nekajkrat zelo blizu. V četrto gre rado. Zmaga je drugačna od drugih zaradi vseh teh navijačev in adrenalina ter konca sezone. Res prija. Pred skokom sem v več jezikih slišal, da je Domen postavil nov rekord. Težko je bilo ohraniti zbranost, a mi je uspelo. Vesel sem zanj in po tekmi sem mu rekel, da je norc,« je napete trenutke podoživljal Lanišek, ki je sezono kot najboljši Slovenec končal s tremi zmagami, šestimi uvrstitvami na stopničke in četrtim mestom v skupni razvrstitvi.
Pohvale navijačem
Pomen novega svetovnega rekorda sta lepo ponazorila tudi komentatorja Eurosporta Ian Findley in Jernej Damijan s svojim prav nalezljivim navdušenjem. »Najlepši možen zaključek sezone. Svetovni rekord se je vrnil v Planico,« razumljivo ni skrival svoje ganjenosti (in pripadnosti) naš nekdanji skakalec, njegov angleški kolega pa ni prav nič zaostajal. »Od navdušenja se kar treseva v komentatorski kabini. Maloprej sva govorila o najboljših trenutkih te sezone. Pozabite vse, kar sva rekla. Zdajle ste videli ta trenutek. Kakšen privilegij, da smo mu lahko priča. In to se je zgodilo pred temi čudovitimi navijači, ki so toliko dni kljubovali dežju. To je narod, ki res ljubi smučarske skoke in še posebej polete. Iz tega so narejene sanje,« se je prav raznežil pesniško razpoloženi Findley.
Letošnja množica obiskovalcev (v štirih dneh so jih kljub neprijaznemu vremenu našteli okoli 65.000) ni dosegla rekordov iz najboljših in najlepših dni, a je znova potrdila, da je Planica naš največji in najbolj obiskan športni praznik.
Njihovo bučno spodbujanje vseh skakalcev je pripomoglo ne le k izvrstnemu vzdušju, ampak tudi k dodatni spodbudi in navdihu tekmovalcem ter navsezadnje k novemu svetovnemu rekordu, ki letos ni bil pričakovan, ampak je bil kljub nespornim sposobnostim trenutno najboljšega letalca na svetu tudi plod več srečnih okoliščin.
»Vsako leto pripravimo spodnji radius letalnice tako, da je mogoče iz poleta potegniti maksimum in pristati čisto na dnu, a za kaj takega se mora res vse iziti. V nedeljo so bili kljub ne najboljšim razmeram po svoje idealni pogoji, saj je bil vzgonski veter minimalen in ne tako velik, da bi spreminjal krivuljo leta. Ob letalcu, ki je v taki formi kot zdaj Domen in ki leti tako nizko nad tlemi, moraš imeti še pogumno žirijo. Ta bi v nedeljo lahko zamorila tekmo, a je lahko bila dovolj prepričana o sebi, saj je bilo res malo vetra in je lahko kontrolirala vsak dober skok. Za povrh so se še tekmovalci v finalni seriji razvrstili po kakovosti in nihče ni prezgodaj poletel predaleč. Vse to se mora ujeti, da se zgodi svetovni rekord, na katerega smo tako dolgo čakali. Ampak se je,« je presrečen razlagal Jelko Gros, direktor nordijskega centra in strokovni komentator na TV Slovenija, ki je posebej poudaril tudi zasluge obiskovalcev. »Ko sem videl, koliko ljudi se je zbralo tudi v soboto, ko je najbolj deževalo, sem se zavedel, da imamo res prave ljubitelje smučarskih skokov, ki jim ni mar za udobje. Vesel sem, da ima naš šport take podpornike. Kdor pride v takem vremenu in ves premočen spodbuja skakalce, mora skoke res nositi v srcu. To potem vpliva tudi na tako uspešno športno plat Planice. Zadnji dve leti sem vsakič ugotavljal, da bolje ne more več biti, pa smo vsako leto še izboljšali dosežke. Zdaj verjamem, da je lahko prihodnost Planice še boljša.«
