V zadnjem času britanski in svetovni mediji vse pogosteje poročajo o grozljivih primerih, ko otroci napadajo ali ubijajo druge otroke. Posebej v Veliki Britaniji je takih primerov v zadnjem času precej, zato nemara ne preseneča, da so prav tam posneli novo uspešnico, nadaljevanko z naslovom Adolescenca (Adolescence), ki je na ogled na Netflixu. Zgodba namreč govori o tem, kako 13 letni otrok umori deklico. Zgodba je posneta fantastično, kritiki so navdušeni, nadaljevanka je zelo dobro gledana. Kaj se torej dogaja v Angliji in ali je morda to tudi svarilo za nas?
Med primeri, ki so v zadnjem času pretresli Britanijo, je posebej šokantna zgodba Brianne Ghey iz Warringtona, ki je umrla nedavno zaradi nasilnega napada z nožem, za katerega sta bila obtožena njena mladoletna vrstnika. Prav tako bo tamkaj še dolgo ostal v spominu tragični napad na plesni dogodek v slogu Taylor Swift, v katerem so umrle tri deklice. Osumljeni napadalec, 17-letni Axel Rudakubana, je prav tako opozoril na problem vse bolj srhljivih oblik otroškega nasilja.
Vse več primerov
Žal ne gre za osamljene primere: v Združenem kraljestvu so marca 2024 zabeležili več kot 51.000 resnih kaznivih dejanj z nožem, medtem ko jih je bilo deset let pred tem okoli 28.000. Pri tem delež nasilja med mladostniki narašča.
Da problem narašča, kažejo tudi drugi primeri: zaradi suma umora so v Angliji aretirali 15-letnika, potem ko je zabodel vrstnika Pharrella Garcio. Lani spomladi je v Southportu 16-letni osumljenec pristal v priporu zaradi domnevnega poskusa umora, saj je drug 16-letnik utrpel kritične vbodne rane. Pred takšnimi primeri si ne morejo več zatiskati oči.
»V zadnjih 14 letih smo videli velike reze v javnih službah,« je za britanske medije komentirala dr. Emma Cunningham, kriminologinja z Univerze East London. »Zapiranje mladinskih centrov in zmanjšana podpora sta mlade morda še bolj potisnila v digitalne prostore, kjer lahko lažje pridejo v stik z nevarnimi spletnimi vsebinami in skupinami.«
Nova Netflixova drama, ki je sicer fikcija, vendar, kot komentirajo mnogi, strašljivo dobro posnema realnost, v ospredje postavi ravno temo nasilja med mladostniki. To je štiridelna serija, delo režiserja Philipa Barantinija, ki sta jo zasnovala Jack Thorne in Stephen Graham. Zgodba sledi 13-letnemu Jamieju Millerju, ki ga aretirajo in kasneje obtožijo umora sošolke Katie. Zgodba razkriva, da je zločin povezan s spletno radikalizacijo, tako imenovano »incel subkulturo« in spletnih ustrahovanjem. Incel kultura ali subkultura je, mimogrede, izraz za opis moških ali fantov, ki ne najdejo partnerke, čeprav si želijo spolnosti ali romantike. Krivdo za to prelagajo na ženske in dekleta, ki jih pogosto sovražijo. V glavi si ustvarijo svet in pojasnila, ki so zlagana in neresnična.
Vprašanje radikalizacije
Serija tako odpira aktualna vprašanja radikalizacije, spletnih mehurčkov in sistema, ki razpada. Jamie je namreč fant, ki na prvi pogled sploh ne izstopa. Toda ko spregovori, da bi pojasnil svoja prepričanja, razkrije, kako globoko je zabredel v spletne teorije zarote, forume in mizogini »manosferski« bes.
Ko se v tretji epizodi zaplete v navzkrižno besedno vojno s psihologinjo, se v nekem trenutku razbesni in jo napade z žaljivkami, v naslednjem pa se opravičuje in si zaželi vroče čokolade. Ta hitri preklop med dvema osebnostma je dober prikaz, kako učinkovito lahko digitalni svet predrugači mladostnika, ki na spletu išče priznanje in občutek vrednosti.
»Mi smo ga vzgojili,« pa v nekem ključnem prizoru obupuje Jamiejeva mati Manda. Kot v mnogih resničnih primerih se starši soočajo z grozljivim spoznanjem, da se jim je otrok povsem odtujil, preden so sploh opazili kakršnokoli večje težave. Prav tako nadaljevanka pokaže, kako ključno vlogo bi moral imeti izobraževalni sistem ali pristojne službe pri reševanju tovrstnih situacij – toda posebej v Britaniji so financiranje teh služb znatno zmanjšali, kar le še bolj odpira možnosti, da mladoletniki zdrsijo v nevarne smeri.
Prazen prostor
Tako fiktivna pripoved v nadaljevanki kot resnični primeri brutalnih napadov izpostavljajo pomen praznega prostora, ki ga v teh časih hitro zapolni splet, še posebej ko odrasli in institucije odpovedo. Mladi, ki odraščajo v digitalni dobi, imajo več možnosti kot kadarkoli prej, da naletijo na ekstremne vsebine. In če pri tem ostanejo neopaženi ali brez podpore, se lahko v njih razvije mračni scenarij, ki ga prikazujejo tako statistike kot trenutno najbolj pretresljive časopisne naslovnice britanskih časnikov.
Ali lahko s takšnimi zgodbami družbo predramijo? Po mnenju mnogih psihologov in strokovnjakov za mladinsko problematiko ključno vlogo igrajo odprta komunikacija, vlaganje v mlade in nadzor nad spornimi spletnimi skupnostmi ter omogočanje varnih prostorov, kjer bodo lahko mladi razreševali stiske ...
In Slovenija? Vseh primerov mladoletniške kriminalitete je bilo, za primerjavo, leta 2013 pri nas 2109, leta 2022 pa 1178. Poročila o umorih med vrstniki pa so pri nas vsaj za zdaj še vedno sila redka.
