Ko pomislimo na lepo trato, pomislimo na žametno zeleno gosto trato, brez enega plevela, na kateri se igrajo otroci, odrasli 'piknikirajo' ali berejo knjige. Na trati ob hiši poteka velik del našega prostega časa. V nadaljevanju naštevamo sedem koristnih ukrepov Lucije Kinkel, mag. inž. hortikulture, ki so nepogrešljivi za dosego cilja.

Znebimo se plevela in mahu

Tudi najbolj izkušenim in vestnim vrtnarjem se dogaja, da se jim na trato prikradejo tako plevel kot tudi mah. Zelo težko je zgrešiti širokolistne plevele, kot je regrat, še posebej njegove živo rumene cvetove. Na lepo vzdrževani zelenici vsi pleveli kvarijo videz, njihova prisotnost pa ni le estetska težava. S trato tekmujejo za hranila in vodo, zaradi česar je še posebej pomembno, da odstranimo celotno rastlino plevela – vključno s koreninami, pred cvetenjem. Za razliko od plevela, ki se lahko razraste povsod, se mah razraste le v senci. Toliko hitreje se razraste na mestih, kjer voda slabo odteka. Mahu se najenostavneje znebimo z uporabo sredstev za odstranjevanje mahu. Naslednji dan, ko mah počrni, ga enostavno odstranimo z grabljami. Da preprečimo ponovni razrast mahu, trato zračimo in sejmo legi primerne travne mešanice.

Odstranimo odmrlo trato

Tako kot pri sobnih rastlinah odstranjujemo stare in suhe liste, moramo enako storiti tudi pri trati. Odmrle suhe travne bilke lahko naredijo debelo in za vodo in hranila težko prehodno plast nad koreninami trate. Z grabljami dobro pregrabimo trato, najbolje se je opravila lotiti jeseni, če pa v jeseni ne utegnemo, ga lahko opravimo tudi spomladi.

Prezračimo korenine

Zračenje tal je pomembno na vsakem vrtu, ki je namenjen preživljanju prostega časa. Tako igra otrok kot hišnih ljubljenčkov sčasoma zbijeta tla. Kjer po dežju opazimo luže, tam so tla zbita. Zračenja manjših zelenic se lotimo ročno z vilami, za večje površine pa uporabimo prezračevalnike trate ali aeratorje. Z vilami v trato naredimo 10 do 15 cm globoke luknjice, pri tem z vilami nežno privzdignemo tudi trato. Po prezračeni trati potresemo kremenove peske in jih nežno pograbimo v luknjice, da izboljšamo odtekanje vode. Zračenja trate se lotimo pozno spomladi, ko smo trato že nekajkrat pokosili.

Dosejemo trato

Dosejevanje je nujno, če želimo gosto trato brez praznih zaplat, ki so nastale bodisi zaradi odstranjevanja mahu bodisi zaradi zastajanja vode in luž. Pri tem se držimo pravila, da trato sejemo, ko so temperature tal višje od 10 °C – v mrzlih tleh trata ne bo vzklila! Pred dosejevanjem je treba odstraniti plevele, pokositi in odstraniti odmrlo trato (če je trata že obstoječa), prezračiti in potresti kremenove peske, šele nato pa lahko posejemo trato. Trato lahko dosejemo le na prazna mesta, lahko pa tudi po celotni površini. Pri tem za dosejevanje večjih površin uporabimo trosilnik semen ter seme raztrosimo najprej v vodoravnih črtah, nato seme potresimo še v pravokotnih črtah (naredimo mrežo), da se zagotovi čim bolj enakomerno porazdelitev semena. Dosejano površino zalivajmo dvakrat na teden, da se trata dobro ukorenini, ter jo pokosimo šele pri višini trate 5–8 cm.

Zalivanje!

Zalivanje je najbolj pomembno pri sejanju nove zelenice – redno zalivanje omogoči dobro razvit koreninski sistem. Običajno to traja 4 do 6 tednov, preden se trata dobro ukorenini. Pozneje trate ni treba zalivati. V vročih in suhih poletnih dneh lahko porjavi, vendar bo ob prvem dežju spet ozelenela.

Redna košnja

Z redno košnjo trate bomo dosegli lep in negovan videz zelenice. Košnje se vedno lotimo, preden zacvetijo pleveli, kot sta regrat in trpotec. Tako preprečimo raznašanje njihovega semena po trati. V visoki trati se zelo radi zadržujejo tudi klopi, zato se pred košnjo vedno zaščitimo z uporabo repelenta proti klopom. Pri košnji trate kosilnice nikoli ne nastavimo na višino, s katero bi odkosili več kot eno tretjino višine trave. Pri prvih spomladanskih košnjah naj bo višina kosilnice višja, nato jo pri tedenskih košnjah počasi nižamo do poletja. V vročih poletnih dneh pa jo lahko spet nekoliko zvišamo, da ohranimo korenine v senci. Za urejen videz je treba obrezati tudi robove zelenice (npr. stik trate in tlakovane površine).

Gnojenje

Gnojenje trate bi moralo biti na seznamu opravil, vendar je le pri redkih tako. Ker trato redno kosimo, bi jo morali tudi gnojiti. Običajno jo gnojimo v spomladanskem in jesenskem obdobju. Spomladi uporabimo gnojila z večjo koncentracijo dušika, jeseni pa trato dognojimo z gnojili z manjšo vsebnostjo dušika in večjo vsebnostjo kalija in fosforja.