Slovenija je polna skrivnosti in legend. Žal so mnoge v stoletjih, desetletjih odšle v pozabo, toda nekatere še vztrajajo. V tej posebni spletni seriji Nedeljskega dnevnika z naslovom Skrivnostna Slovenija se bomo sprehodili po nekaterih med njimi. Torkat bo govora o Erazmu Predjamskem in njegovem čudovitem gradu.
Predjamski grad je res lep in po svoje dramatičen renesančni grad, zgrajen v pečini blizu Postojne. Najbolj znana (in nekoliko skrivnostna) zgodba, povezana z njim, seveda vključuje slovitega Erazma Luegerja (imenovan tudi Luegger ali Logar), plemiča iz 15. stoletja, ki ga včasih imenujejo »roparski baron«.
Legenda pravi, da je Erazem kljuboval Habsburžanom tako, da se je več kot za leto dni zatekel v svojo skoraj nepremagljivo trdnjavo.
Pridružil se je, kot pravi pripoved, ogrskemu kralju Matiji Korvinu, zato ga je avstrijski cesar ukazal ubiti. Zgodbe domačinov pripovedujejo, da je uporabil skrivni predor skozi jamski sistem, da je prinesel hrano in zaloge, zaradi česar so bila prizadevanja obleganja zaman.
Različne interpretacije
Najbolj razširjena različica o njegovem koncu pravi, da ga je izdal služabnik, ki je nakazal, kje je njegovo bivališče. Z gorečo svečo naj bi označil prostor, v katerem se je Erazem nahajal. Valvazor je zapisal, da naj bi bil to »prostor, kamor še cesar hodi peš«. Usoden naj bi bil topovski ogenj.
Po drugi razlagi naj bi zgodbo o smrti plemiča na stranišču razširili Habsburžani sami, ki so želeli izkoreniniti legendo o vitezu, ki se je uprl cesarju in gojil vrednote, kot sta neustrašnost in bojevitost. Po tej različici naj bi Erazma ubili s kamniti kroglami, takrat pa se je nahajal v njegovi sobi. Skozi rove pa ni hodil na roparske pohode, temveč je bil njegov grad postojanka ogrskih konjenikov, od koder so dvakrat napadli Trst.
Erazma je, kot domnevajo, v resnici močno prizadela smrt najboljšega prijatelja, ki ga je dal cesar obglaviti, zato je v dvoboju ubil cesarjevega sorodnika, kar je pripeljalo do velikega spora.
Legenda še pravi, da so ga pokopali pri cerkvici v Predjami. Na njegovem grobu zdaj raste lipa, ki naj bi jo zasadilo njegovo dekle.
Mogočni in romantični grad
Zgodovinarji so res dokumentirali nekatera dejstva, kot so Erazmove vezi z uporniškim plemstvom, barvite podrobnosti, kot so skrivni prehodi, zakladi in izdaja, pa so bolj stvar domnev.
Vsekakor je grad mogočen in romantičen. Zanimiv je bil tudi za mnoge filmarje. Najbrž pa ni bil prijeten za življenje, saj piha skozi luknje, skalnate stene so vseskozi vlažne. V steni sami je več naravnih vhodov v kraško podzemlje, ki vodijo v množico povezanih rovov, razporejenih v več nadstropjih. Jamski splet naj bi bil dolg 140 kilometrov in velja za drugi največji jamski sistem pri nas. Raziskan je le majhen del tega spleta, med njimi pa je Erazmov rov, ki naj bi ga vodil na svobodo.
Skala za gradom, ki je bil prvič omenjen v 13. stoletju, meri več kot 120 metrov. Grad sam so prvi zgradili oglejski opati v bolj gotskem slogu. Pozneje so ga prezidali novi lastniki iz rodbine Lueg, v katero sodi Erazem. Po njegovi smrti so ga v roke dobili Oberburgi in Purgstalli, leta 1567 ga je dal nadvojvoda Karel v najem baronu Ivanu Kobenzlu. Ta ga je dozidal in preuredil v bolj renesančno poslopje.
*
Poznate tudi vi kakšno legendo iz vaših krajev. Pišite nam na: info@nedeljski.si.
