Po dveh izjemno dolgočasnih sezonah, posebno tisti leta 2023, ko je Max Verstappen dosegel rekordnih 19 zmag na 22 dirkah, je lanska po malce nepričakovanem padcu Red Bulla končno prinesla malce več razburljivosti v svet formule 1. Letošnja, že 76. po vrsti, pa obeta celo, da bo ena najbolj zanimivih v zadnjem desetletju ali dveh. Razlogov je več, od vzpona McLarna in že omenjenega padca Red Bulla do »prestopa tisočletja« enega najboljših dirkačev vseh časov Lewisa Hamiltona od Mercedesa k Ferrariju. V senci dogajanja v kraljici motošporta se je minulo nedeljo v Šanghaju začela tretja sezona prav posebnega motošportnega tekmovanja – tako imenovane ženske formule 1 z uradnim imenom F1 academy.
Medtem ko so v zadnjih letih in tudi desetletjih ženske začele tekmovati v zdaj že številnih športnih disciplinah, ki so bile do nedavna povsem domena moškega spola, denimo v številnih borilnih veščinah in navsezadnje tudi smučarskih skokih, pri katerih izjemne uspehe dosegajo tudi Slovenke (prvič so svetovni pokal organizirali v sezoni 2011/12), je v avto-moto športu povsem žensko tekmovanje velika redkost. Kar pa ne pomeni, da ženske v njem niso nastopale skupaj z moškimi ali da ne bi bile uspešne – ne nazadnje je imela precej uspeha in je v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja in v prvem novega nanizala številne zmage na različnih ravneh tudi slovenska predstavnica Nina Jerančič. V omenjeni kraljevski disciplini pa je bilo drugače ...
Direktor jo je zavrnil
V preteklosti so za kar nekaj ekip formule 1 na neuradnih in uradnih testiranjih dirkalnik res preizkušale tudi voznice, a je bilo takšnih, ki so bile del posameznih velikih nagrad, le pet, na dirko pa sta se uvrstili in na njej tudi nastopili le dve. To sta bili v letih 1958 in 1959 Italijanki Maria Teresa de Filippis, ki je startala na treh dirkah in končala eno, VN Belgije, na kateri je bila leta 1958 deseta, ter poldrugo desetletje pozneje Lella Lombardi. Ta je v letih 1974, 1975 in 1976 poskusila na 17 velikih nagradah, se na dirko uvrstila na dvanajstih in jih končala sedem, pri čemer je tisto v Španiji leta 1975 sklenila na odličnem šestem mestu. S tem si je po takratnem točkovanju prislužila pol točke in je tako edina dirkačica doslej, ki ji je v svetovnem prvenstvu formule 1 uspelo kaj takega.
Po omenjenih Italijankah so se na različnih velikih nagradah preizkusile še Britanka Divina Galica (1976 in 1978), Južnoafričanka Desire Wilson (1980) in še ena Italijanka Giovanna Amati (1992), a se prvi in zadnji v treh poskusih ter drugi v enem ni uspelo kvalificirati na dirko. Sicer pa o odnosu do žensk v tem športu, ki se je kot na marsikaterem drugem področju začel spreminjati šele v zadnjem obdobju, marsikaj pove zgodba o že omenjeni pionirki Marii Teresi de Filippis, ki je po zgodovinski dirki v Belgiji želela nastopiti še v Franciji, a se to ni zgodilo. »Preprosto zato, ker mi niso dovolili. Direktor dirke mi je namreč zabrusil: 'Edina čelada, ki bi jo ženska morala nositi, je tista, ki jo ima na glavi v frizerskem salonu.' A priznati moram, da razen tega dogodka diskriminacije v avto-moto športu nisem izkusila, zato pa precej večkrat presenečenje ob mojih uspehih,« je nekoč dejala De Filippisova.
Po letu 1992 in že omenjeni Giovanni Amati, ki jo je, mimogrede, pri Brabhamu zamenjal vsem dobro znani Britanec Damon Hill, leta 1996 z Williamsom tudi svetovni prvak, se na dirko ni več poskušala uvrstiti nobena dirkačica. So pa kljub temu posamezne, resda zelo redko, nekatere ekipe najele za testiranje in pomoč pri razvoju dirkalnikov. V zadnjem času Sauber denimo leta 2017 Kolumbijko Tatiano Calderon in Williams dve leti pozneje Britanko Jamie Chadwick, pred tem pa Marussia leta 2012 Španko Mario de Villota, ki je doživela hudo nesrečo in po resnih poškodbah leto pozneje umrla, in Williams leta 2012 Škotinjo Susie Wolff. Pri njej pa se vrnemo na začetek članka in k zgodbi o ženski formuli 1.
Odskočna deska
Ideja ni tako zelo nova, saj so z enosedežnimi bolidi izključno ženske v tako imenovanem tekmovanju W series že nastopale v letih 2019, 2021 in 2022, medtem ko je vmes sezona 2020 odpadla zaradi pandemije covida-19. Prva sezona je imela šest dirk, drugi dve po sedem, naslov prvakinje je v vseh treh izvedbah osvojila že omenjena Jamie Chadwick. A tekmovanje se je kmalu začelo srečevati s finančnimi težavami, prav ob koncu zadnje sezone pa je vodstvo formule 1 objavilo ustanovitev serije F1 academy, namenjene izključno voznicam. Te v njem tekmujejo z bolidi na ravni formule 4, ki so namenjeni voznikom v mlajših kategorijah. Prav s tega vidika je torej poimenovanje ženska formula 1 napačno, a po drugi strani je skupina Formula one Group lastnik in ustanovitelj tekmovanja, kar pomeni, da ima zadeva izjemno močno finančno ozadje, hkrati pa močnejšega ženskega tekmovanja niti ni na obzorju.
In Susie Wolff? Ta je v vlogi generalne direktorice F1 academy ena ključnih osebnosti pri projektu, predvsem pa ena najglasnejših zagovornic enakopravnejšega zastopanja dirkačic v elitnem avto-moto športu, ki je tudi prepričana, da bo prav omenjeno tekmovanje v prihodnjih letih na površje naplavilo kar nekaj voznic, ki bodo nastopale tudi v formuli 1. »Treba je povedati, da česa takega zgodovina ne pomni. Še nikdar prej dirkačice niso imele takšne priložnosti, kot jo imajo zdaj. Naša naloga je poskrbeti, da bo ta odskočna deska obstala, in ni razloga, da ne bi. Temelj torej imamo, z leti bo naš ugled rasel, ko bodo mlade voznice naše tekmovanje prerasle, pa sem prepričana, da bo kakšna našla pot tudi do formule 1. Rekla bom takole: v prihodnjih desetih letih bomo tam zagotovo videli žensko voznico,« je prepričana Susie Wolff, ki je žena vodje Mercedesove ekipe v formuli 1 Tota Wolffa.
Letošnja sezona bo tako kot lanska imela sedem dirk (poleg omenjene v Šanghaju še v Džidi, Miamiju, Montrealu, Zandvoortu, Singapurju in Las Vegasu), v tekmovanju sodeluje šest ekip in skupno 19 voznic, pri čemer nekatere med njimi po svoje podpirajo tudi različna moštva formule 1. Ob tem imajo vsi bolidi identično (Tatuusovo) šasijo, (Pirellijeve) pnevmatike in (Autotecnicov) motor s 165 konji moči.
