Slobodan Penezić Krcun je bil kontroverzna oseba. Rojen je bil leta 1918 v Užicu v družini, ki je do leta 1934, ko je propadla, posedovala gostilno, nakar je šel v Beograd študirat agronomijo in postal komunist. Kot partizanskega političnega komisarja se ga je oprijel vzdevek meč revolucije. Ugled je začel pridobivati že v času Užiške republike, z likvidacijami tako četnikov in drugih ideoloških nasprotnikov kot starokomunistov, ki so zavili iz smeri, kot je bil Živojin Pavlović, ki je že pred vojno kritiziral Stalinove čistke. Penezić se je udeležil bitke na Sutjeski, ob koncu vojne pa je izpeljal aretacijo Draže Mihajlovića, organiziral je povojne izvensodne poboje, montirane procese, razlastitev kmetov in obračunavanje s privrženci Informbiroja. »Moje roke so krvave do ramen,« je izjavil sam, kot tudi, da mu je bil čas, ki ga je prebil v policiji, najljubši.
Zmogel zaužiti izjemne količine alkohola
Od leta 1946 do 1953, torej v istem obdobju, ko je bil Aleksandar Ranković zvezni notranji minister, je bil Penezić republiški, nato je leta 1953 postal podpredsednik srbske republiške vlade, od leta 1962 pa tudi njen predsednik. Z Rankovićem sta bila v Srbiji najbolj priljubljena politika. Veljal je za človeka, ki si je upal oporekati Titu. Ob neki priložnosti naj bi mu dejal: »Vse je v redu s teboj, škoda je le, ker nisi Srb.« Obenem je bil kot prvi človek republike zaslužen za marsikatero civilno pridobitev. Pod njegovim vodstvom se je v Srbiji intenziviralo vlaganje v gospodarstvo, v kar med drugim spada gradnja hidrocentrale Džerdap ali gradnja železniške proge Beograd–Bar, rodne Užice pa so se sploh razcvetele.
Znan je bil tudi po tem, da je ljubil boemsko življenje in da se je nadvse rad ter zlahka družil z umetniško srenjo, pri čemer mu je pomagalo to, da je zmogel zaužiti izjemne količine alkohola, pa še vedno ostati opravilen in priseben. Nenazadnje je bil to človek, ki je spodbudil srbsko filmsko produkcijo, ki je spodbujal umetnost, bil je tudi neposreden ustanovitelj športnega društva Crvena zvezda, kot glavni pobudnik gradnje stadiona Marakana. Prav zaradi navezav na Penezića je Crvena zvezda veljala za policijski oziroma prosrbski klub, medtem ko je konkurenčni Partizan, kot klub, za katerim so stali generali JLA, veljal za projugoslovanskega.
Prirejeno podvozje avtomobila
Penezić je umrl v avtomobilski nesreči 6. novembra 1964, ko se je v vasi Šopić blizu mesta Lazarevac črn oldsmobile, ki ga je vozil službeni šofer, pri hitrosti 130 kilometrov na uro zaletel v drevo. Bil je na službeni poti v Užice. Avto je bil nov, že v tistem času pa se je začela razvijati teorija zarote, da je Penezića dal ubiti Tito. V to je verjela tudi njegova mati, načelnik prometne policije, ki je vodil preiskavo nesreče, je konec osemdesetih let prav tako spremenil mnenje in izjavil, da je šlo za zaroto. Nekdo naj bi priredil podvozje avtomobila.
Tito in Penezić sta zadnji neposredni pogovor imela leta 1963, ko naj bi Penezić potožil, da je Tito nekorekten do Srbov oziroma da so mu sumljivi vsi srbski vojni komandanti. Titu naj bi ob tisti priložnosti dejal: »Vprašanje je samo, kdaj bova na vrsto prišla midva.« Pri tem je mislil nase in na Aleksandra Rankovića, podpredsednika Jugoslavije. Slednji je bil leta 1966 odstavljen zaradi prisluškovalne afere. Tito se Penezićevega pogreba ni udeležil. Ob istem času je na Bledu gostil Kirka Douglasa, slavnega ameriškega filmskega igralca.
