Na današnji dan leta 1953 so prvič prek televizijskega prenosa predvajali slovesno podelitev oskarjev – to je bila 25. podelitev prestižnih hollywoodskih filmskih nagrad v čast filmom iz leta 1952. Do te prelomnice je bil glamurozni dogodek dostopen le v živo prisotnim v dvorani in poslušalcem prek radijskih valov. Akademija za podelitev nagrad se je dolgo upirala televiziji, a ko je nacionalna mreža NBC ponudila 100.000 ameriških dolarjev za prenos (pod sponzorstvo se je podpisal RCA Victor Division Radio Corporation of America), so se omehčali.
Američani in tudi Kanadčani so lahko podelitev prek televizijskih ekranov spremljali po vsem kontinentu, po tradiciji so jo predvajali tudi prek radijskih valov. Televizijsko omrežje NBC je takrat obsegalo 64 postaj, prek radijskega sistema pa še 174 postaj. To je bil velik trenutek za filmsko industrijo, saj je prek televizije oskar pridobil večjo prepoznavnost in priljubljenost. Podelitev oskarjev je od takrat ena najbolj gledanih oddaj v ZDA in po svetu.
Zanimivost je bila ta, da se je slovesnost odvijala na dveh lokacijah hkrati, in sicer v RKO Pantages Theatre v Los Angelesu in NBC International Theatre v New Yorku. Prav to je bil razlog, da se je pokazala potreba po televizijskem prenosu. Snemalnim ekipam je hkraten prenos povzročil tudi nekaj preglavic. Voditelj v Los Angelesu je bil znan komik Bob Hope, ki je podelitev oskarjev vodil večkrat, Conrad Nagel pa se je javljal iz dvorane v New Yorku.
Podelitev s kavčev
Prvo televizijsko podelitev oskarjev leta 1953 si je ogledalo približno 40 milijonov gledalcev. To je bil izjemen dosežek za tisti čas, saj je televizija šele postajala glavni medij za množično občinstvo, tehnologija pa je bila še precej sveža. Danes se gledanost oskarjev giblje med 15 in 20 milijoni gledalcev, a takrat je bil dogodek prava senzacija, saj so ljudje prvič lahko videli zvezdnike iz svojih dnevnih sob.
Veliki zmagovalec večera je bil film The Greatest Show on Earth (Največja predstava na svetu) režiserja Cecila B. DeMilla. Gary Cooper je prejel oskarja za najboljšega igralca za film High Noon (Točno opoldne), Shirley Booth pa za najboljšo igralko za vlogo v filmu Come Back, Little Sheba (Vrni se, mala Sheba). Bila je zadnja oseba, rojena v 19. stoletju, ki je prejela oskarja za glavno vlogo, in prva ženska, stara več kot 50 let, ki je osvojila nagrado za najboljšo igralko. To je uspelo še Julianne Moore, je bila prav tako stara 54 let, ko je zmagala na 87. podelitvi oskarjev.
Oskarja za najboljšo režijo je dobil John Ford za film The Quiet Man (Tihi mož), ki je s tem osvojil svoj četrti oskar za režijo, česar do danes ni presegel še noben drug režiser. Za najboljšega stranskega igralca je oskarja pobral Anthony Quinn za vlogo v filmu Viva Zapata! (Živel Zapata!), za najboljšo žensko stransko vlogo pa Gloria Grahame za nastop v filmu The Bad and the Beautiful (Mesto iluzij).
Oskarji in trači
Televizijski gledalci so lahko prek ekranov prvič videli največje filmske zvezde tistega časa. Podelitev se je začela pozno zvečer, da so se prilagodili nominirancem, ki so tisto noč nastopali na broadwayskem odru. Nagrajenca Garyja Cooperja zaradi bolezni sicer ni bilo v dvorani, je pa v njegovem imenu oskarja prevzel njegov prijatelj John Wayne. A ker oskarji in trači že od nekdaj gredo z roko v roki, je kar nekaj zakulisnih spletk krojilo tudi 25. podelitev oskarjev. Najbolj vroč trač je bil ravno ta, zakaj Cooper ni prišel na podelitev in ali je bila res razlog le bolezen. Nekateri so namreč namigovali, da je bil v zadregi zaradi politike filma, saj je High Noon veljal za alegorijo, uperjeno proti makartističnemu lovu na komuniste v tistem času v Hollywoodu. Wayne, ki je nagrado prevzel v njegovem imenu, pa je bil znan kot konservativec in je film pozneje označil za »neameriškega«.
Tudi to, da je oskarja prejel film The Greatest Show on Earth, je bilo za številne veliko presenečenje, saj so pričakovali, da bo slavil ravno High Noon ali pa celo The Quiet Man. Iz že omenjenih razlogov se je šepetalo, da je akademija želela »varno« izbiro. Šlo je za eno najbolj kontroverznih zmag v zgodovini podelitev nagrad in na koncu je film obveljal za enega najslabših filmov, ki so prejeli oskarja.
Dive v soju žarometov
Tistega večera je bila posebne pozornosti deležna tudi mlada Audrey Hepburn, ki je bila prisotna kot ena od podeljevalk. Vsi so govorili o njej, saj je veljala za novo hollywoodsko ljubljenko, po uspehu filma Roman Holiday (Rimske počitnice), za katerega je naslednje leto dejansko osvojila oskarja.
Joan Crawford in Bette Davis sta se ravno tako udeležili podelitve oskarjev. Ker ju je Hollywood poznal po njunem dolgoletnem rivalstvu, so novinarji pazljivo opazovali, ali bo med njima prišlo do kakšne drame. Tisti večer se sicer nista sprli, so pa očividci povedali, da se nista niti pozdravili.
Vso smetano pozornosti pa je pobrala Marilyn Monroe. Nosila je osupljivo obleko, ki je poudarjala njene obline; to je bilo njeno obdobje, ko je že simbolizirala hollywoodsko ikono. So si pa ob njej tudi brusili jezike, saj se je nekaterim zdel njen videz preveč »drzen« za tako glamurozen dogodek. Med gosti v dvorani so bili še režiserji Cecil B. DeMille, Billy Wilder, Joseph L. Mankiewicz, Vincente Minnelli. Filmske oskarje sicer podeljujejo od leta 1929, sloviti pozlačeni kipec pa upodablja viteza z mečem, ki stoji na zvitku filma in simbolizira odličnost v filmski industriji.
