Začnimo z nevidnim velikanom – edinstvenim podvodnim tunelom, ki povezuje obali Bakarskega zaliva. Ta zapostavljeni velikan že desetletja ni imel svoje funkcije, zdaj pa se mu povsem zasluženo obeta svetla prihodnost. Kot so sporočili iz Turistične skupnosti mesta Bakar, bo v njej urejen interpretacijski center, ki bo pripovedoval zgodbo Bakra in največje rane njegove slavne preteklosti.
Predor je pravzaprav živi spomenik Koksarju, zloglasni tovarni, ki je Bakar ovila v črn dim in mu prinesla slab sloves. Nevidni velikan, kot so ga poimenovali, je bil zgrajen leta 1978 in je bil najhitrejša povezava, ki je s pomočjo tekočega traku prevažala premog in koks z ene strani Bakarskega zaliva na drugo. Betonska pošast je dolga 395 metrov in verjeli ali ne, vanjo bi lahko spravilo kar trideset avtobusov.
Na površini so vidni le vhodi, zaščiteni z zarjavelimi rešetkami, a njena temačna notranjost še vedno ohranja duh industrijske preteklosti, ki je zaznamovala celotno mesto in tudi njegovo okolico. Razvpito koksarno in njen visoki rdeče-beli dimnik, ki naj bi zastrupljal okolje vse do Slovenije in širše, so zaprli sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, danes pa nanje spominja le ta podvodni velikan, velikanska gosenica, ki se bo kmalu spremenila v metulja. Predor je sestavljen iz devetih betonskih cevi, ki dobesedno lebdijo sredi morja. Ne ležijo na dnu in ne lebdijo na površini. Podpira jih več stebrov, najgloblja točka rova pa je na globini desetih metrov.
Prevoz premoga in koksa je bila nesprejemljiva možnost
In še preden je bil zgrajen, se je razmišljalo o gradnji mostu, po katerem bi prevažali material, vendar so ugotovili, da bi oviral prehod ladij in kazil pogled na čudovit zaliv, zato so idejo hitro opustili. Druga možnost je bila prevoz premoga in koksa po mestu, kar bi povzročalo neznosen hrup, a tudi uničevalo zgodovinsko lepoto Bakra in njegovega okolja. In tako je izbira padla na podmorski rov s premerom treh metrov in pol, ki je povezoval terminal za razsute tovore s koksarno. Danes od te težke industrije ni ostalo nič, speči betonski velikan pod morjem pa je edini opomin na temne dni, zaradi katerih so Bakar imenovali cona somraka in mesto brez prihodnosti. Na srečo je predor zdaj načrtovan za interpretacijski center, v katerem bodo obiskovalci lahko skozi fotografije in animacije spoznavali industrijsko preteklost Bakra. Kot smo izvedeli, bo po preobrazbi atraktivno osvetljena, sprehod po njej pa bo spremljala posebna video projekcija.
V Bakru je veliko znamenitosti in zanimivosti – najstarejša strokovna šola na Hrvaškem, pomorska šola, ki je bila ustanovljena že leta 1849, pa tudi turške in rimske hiše, cerkev svetega Andreja z mogočnimi katakombami, srednjeveški grad, ki je nepogrešljiv del znamenitih »Frankopanskih poti« … Ne pozabimo pa na planinski dom Schlosser na Risnjaku, ki teritorialno pripada Bakru.
Do leta 2009 samo en hotel
In stvari so se vsekakor izboljšale, odkar je mesto leta 2009 končno dobilo svojo turistično skupnost. Do takrat je bil samo en hotel, Jadran Bakar, zasebnih namestitev pa sploh ni bilo. Prvi štiriposteljni apartma je bil registriran šele leta 2012. Danes je tam več kot 100 apartmajev in počitniških hiš z več kot 500 ležišči. Prav tako pa lahko zaliv odkrijete s pomočjo brošure Igrani baker, ki je prejela mednarodno nagrado Plautilla v kategoriji najboljšega kulturno-turističnega produkta.
