»V Münchnu sta Tehniška univerza in Univerza Ludwiga Maximiliana (LMU) vrhunski v svetovnem merilu,« pravi Luka Houška, študent matematike, ki je v bavarsko kulturno, gospodarsko, turistično in športno središče odšel zaradi magistrskega študija. Zato najprej o samem mestu ni razmišljal, ko pa se je preselil v Nemčijo, je skozi vsakdan München spoznal kot zelo zeleno in prijetno urbano okolje.
Naš sogovornik študira na LMU, ki je bila ustanovljena leta 1472 in velja za vodilno raziskovalno univerzo v Evropi. Pri čemer je, kot pravi Houška, študijski proces precej individualen, saj na matematiki ni veliko študentov. »Tehniška univerza ima svoj kampus nekoliko izven mesta in tam poleg študija ni kaj dosti početi, LMU pa je skoraj v središču mesta. Prostori univerze so deloma razpršeni in v njihovi okolici se veliko dogaja. Ogromno je ulic s študentskimi bari in restavracijami,« pripoveduje Luka Houška, ki še pojasni, da sicer München ni prav žurersko mesto.
»Čeprav ima 1,5 milijona prebivalcev, nimaš občutka, da si v velemestu, temveč je skoraj kot v Ljubljani,« študent opiše mirno in obvladljivo mesto, kjer kvaliteto življenja med drugim predstavljata visok življenjski standard in dostopna narava. Ljudje planinarijo po okoliških gorah, veliko kolesarijo in se rekreirajo ob jezerih. Največji park v mestu, sicer eden največjih na svetu, je Angleški vrt, kjer Münchenčani radi preživljajo prosti čas. Poleg reke Isar, jezera Kleinhesseloher, templja Monopterus in kitajskega stolpa park obsega tudi zajetne kilometre kolesarskih in tekaških poti. Na travnikih parka se ljudje prav tako radi sončijo, si napnejo viseče mreže, igrajo nogomet ali si omislijo vožnjo s kočijo. K živahni kulturi parka po sogovornikovih besedah veliko prispeva tudi številčna študentska populacija.
Deskanje na rečnem valu
Ena od glavnih mestnih atrakcij je zagotovo deskanje na valu umetne reke Eisbach v preddverju Angleškega vrta. Deskanje na rečnem valu je možno vse leto, zato prizori kolesarjev z desko pod roko v kateremkoli mesecu v mestu niso nič nenavadnega, prav tako je deskarje na valu mogoče videti ob večerih. Kljub temu, da je takšnih valov v svetovni prestolnici rečnega deskanja več, je med njimi najbolj znamenit tisti na reki Eisbach. Znašel se je že v različnih filmih, reklamah in neštetih objavah na družbenih omrežjih ter tako glas o tej bavarski znamenitosti ponesel v svet. Sicer pa je, kot pripoveduje Houška, poleti živahno tudi na bregovih reke Isar, ki v toplem delu leta postanejo prava mestna plaža. »Ljudje imajo navado, da se v prostem času odpravijo na rečna kopališča,« tako še eno od prednosti bavarskega mesta izpostavi sogovornik.
Toda München ni samo svetovna prestolnica deskanja na rečnem valu, temveč tudi piva, zato ima vidno mesto tudi Oktoberfest. Festival, kjer se vse vrti okoli piva, ima dolgo tradicijo in vsako leto privabi številne domače ter tuje obiskovalce. »Domačini so ponosni na Oktoberfest,« pravi Luka Houška. Tradicionalna bavarska noša, dirndl za žensko in za moškega usnjene hlače z naramnicami, bela srajca ter volnene nogavice, ni rezervirana samo za pivski festival, temveč nekateri domačini to oblečejo tudi ob drugih priložnostih, recimo ob državnih praznikih, pravi Ljubljančan.
Tradicionalna oblačila, še nadaljuje sogovornik, lahko dosežejo precej visoke cene. »Premožnejši, ki si tradicionalna oblačila dajo narediti pri krojaču, lahko zanje odštejejo tudi več kot 1000 evrov.« Obrtniki, vse od krojačev do čevljarjev, so pozicionirani predvsem v središču mesta.
Tekma za najem stanovanja
Kar se tiče najemniškega trga, Houška izpostavi, da so v Münchnu najemnine zelo visoke in da je zaradi velikega povpraševanja stanovanje zelo težko dobiti. »S punco, ki prav tako študira tukaj, sva pisala kakšnim 200 lastnikom, preden sva našla stanovanje, ki sva ga dobila v najem.« Za stanovanje, veliko 45 kvadratnih metrov, pa je v Münchnu treba odšteti približno 1400 evrov na mesec, medtem ko je v središču mesta najemnina še nekoliko višja.
A kot dodaja Ljubljančan, so drugi stroški življenja v mestu znosni. »Hrana v trgovinah je kakšnih 15 odstotkov dražja kot v Sloveniji, pri čemer je minimalna plača dvakrat višja kot pri nas,« še razmere opiše Slovenec, ki na podlagi lastnih izkušenj z nemško birokracijo tudi pravi, da je ta precej neučinkovita. »Upravne enote imajo zelo kratek delovni čas in marsikaj ni digitalizirano.«
Še vedno pa kot pribito za način življenja v Nemčiji velja, da je točnost pomembna kulturna sestavina. »Zelo so natančni in se držijo pravil.« Pri čemer je točnost tudi odlika javnega prevoza, vsaj podzemnih linij in tramvaja, medtem ko se po Houškovih besedah domačini zadnje čase precej razburjajo zaradi zamud vlakov.
