Po več kot dveh desetletjih uporabe tujejezičnih izdaj imajo slovenski ljubitelji in opazovalci ptic končno na voljo prevod enega najvplivnejših priročnikov za določanje ptic, tako imenovano ptičjo biblijo. Gre za priročnik, ki so ga naslovili Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Izdalo ga je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), predstavlja pa poseben mejnik na področju in obljublja navdih novim generacijam opazovalcev ptic. Izid se nam je zdel imeniten povod za pogovor s strokovnjakom Tilnom Basletom, ki je urednik priročnika, sicer pa je varstveni ornitolog v omenjenem društvu.
Originalna švedska izdaja te knjige je sicer izšla leta 1999, hitro so jo prevedli v angleščino kot Collins Bird Guide in je dolgo veljala za nepogrešljiv terenski priročnik zaradi svoje širine, natančnih ilustracij ter uravnoteženosti med strokovnostjo in poljudnostjo. »To je priročnik, h kateremu smo se vsi obračali za učenje ptic,« je pojasnil Basle. »Res je izstopal, ker je zajel vse skupine ptic v podobnih podrobnostih, kar prej ni uspelo nobenemu drugemu priročniku.«
Živahno obdobje
Prevod tretje, dopolnjene angleške izdaje je bil obsežen projekt, je še omenil, saj je trajal več kot leto in pol. Vključeval je ekipo dvajsetih prostovoljnih prevajalcev in namensko terminološko skupino, ki je pol leta usklajevala in definirala okoli 970 strokovnih izrazov, da bi zagotovila doslednost. »Morali smo si izmisliti tudi slovenska imena za več kot sto vrst, ki jih prejšnje izdaje niso niti vsebovale ali pa v slovenščini niso imele primerne različice,« je dodal Basle.
Izdaja knjige sovpada z živahnim obdobjem terenskega dela za ornitologe, saj je pomlad vrhunec gnezditvene sezone in selitev. DOPPS trenutno izvaja obsežne popise ptic kmetijske krajine in gozdov ter se osredotoča na posebej ogrožene vrste.
Med njimi izstopa poljski škrjanec, ki je v Sloveniji doživel drastičen, več kot 60-odstotni upad v zadnjih 15 letih, na Ljubljanskem barju celo več kot 90-odstotnega. Glavni vzrok je, kot je pojasnil Basle, intenzifikacija kmetijstva, ki odpravlja gole zaplate in mozaičnost krajine, ki jih ta vrsta potrebuje. Naravovarstveni ornitologi zdaj v sodelovanju s kmeti preizkušajo ukrepe, kot je puščanje neposejanih zaplat na njivah. Odziv kmetov je Basle označil kot dober, uspeh pa pripisuje dejstvu, da kmetje razumejo in se tudi prilagodijo, če le vedo, kako naj to storijo.
Težko vidna gnezda
Takšen pristop pomaga tudi pri varovanju prib, pobrežnika, ki gnezdi na njivah. »Prostovoljci lahko poiščejo in označijo gnezda, kmetje pa prejmejo spodbudo, če gnezdo obvozijo med obdelovanjem. Ukrep se za zdaj kaže kot zelo dober,« je omenil Tilen Basle. »Mnogi niti ne vedo, nam celo ne verjamejo, ko jim omenimo, da na njivi gnezdijo ptice. Res so gnezda težko vidna, prav zato jih moramo označiti.«
Podnebne spremembe seveda predstavljajo dodaten izziv. Milejše zime pomenijo manj ptic iz severne Evrope v Sloveniji, saj se jim ni treba seliti tako daleč na jug. Letošnja zima je bila v tem smislu relativno mila, v nižinah z malo snega. Po drugi strani pa se nekatere toploljubne vrste, kot je čebelar, širijo proti severu.
Ena najbolj tragičnih zgodb so pri nas ogrožene alpske vrste, kot je belka, ki se morajo umikati vse višje, toda v Sloveniji dosegajo zgornjo mejo svojega življenjskega prostora. Težavo predstavlja tudi neskladje med zimsko obarvanostjo perja in kasnejšo snežno odejo. Tako dobi belo perje v času, ko ni snega, v naravi izstopa in postane lahka tarča za plenilce.
»Vplive podnebnih sprememb je težko ločiti od drugih dejavnikov, a nedvomno imajo učinek,« je poudaril Tilen Basle.
Zgodnejši prihod
Kaj nam te dni šepetajo naše ptice? Opaziti je predvsem zgodnejši prihod selivk spomladi.
Letos so mestno lastovko opazili že januarja na Obali. Posebna zanimivost pa je vijeglavka, selivka, ki zadnji dve leti kar prezimuje v Škocjanskem zatoku, kar je prvi tak podatek za Slovenijo.
To je samo del njihovih aktivnosti. Zadnje čase ornitologi vse bolj k sodelovanju vabijo javnost. V času poplave informacij je namreč zbiranje zanesljivih podatkov ključno za učinkovito naravovarstvo. Pri tem ima pomembno vlogo tako imenovana občanska znanost – vključevanje javnosti v zbiranje podatkov. DOPPS vodi več takih projektov: od spletne platforme in aplikacije ePtice, kamor lahko vsakdo vnaša svoja opažanja, do organiziranih akcij, kot so popis velike uharice, januarsko štetje vodnih ptic, akcija Ptice okoli nas (opazovanje v krmilnicah) in popis gnezd štorkelj. Vsaka pomoč je dobrodošla in k sodelovanju vabijo najširšo javnost.
»Podatki, zbrani s pomočjo ljudi, nam pomagajo spremljati stanje tudi pogostih vrst in pravočasno ukrepati, preden postanejo ogrožene,« je zaključil Basle.
Večje zanimanje
Pri tem je omenil, da bo nova knjiga nedvomno prispevala k večjemu zanimanju in znanju, kar lahko spodbudi še več ljudi k sodelovanju pri varovanju slovenske ptičje favne.
Povedal je še, da so ključna prilagoditev slovenske izdaje posodobljeni statusi razširjenosti vrst za Slovenijo. »Če bi prevedli original, bi brali o statusih na Švedskem. Tako pa smo podatke poenotili za Slovenijo, da uporabnik takoj ve, kako pogosta je katera vrsta pri nas.«
Omenimo še, da je knjiga bržkone zanimiva za najširšo javnost in da ohranja prepoznavno strukturo: na levi strani je besedilo z osnovnimi informacijami, podrobnim opisom za prepoznavanje in oglašanjem, na dnu pa zemljevid razširjenosti; na desni strani so podrobne ilustracije, ki prikazujejo različne starosti, spole in variacije ptic. Njen priročen format je namenjen terenski uporabi.
DOPPS se je odločil za samozaložbo, da bi zagotovil strokovno kakovost in dostopno ceno 30 evrov. Knjiga je na voljo v spletni trgovini društva, v centru za obiskovalce Naravnega rezervata Škocjanski zatok in pisarni DOPPS.
