Sprva se je vino shranjevalo v amforah, glinenih posodah in sodih. Šele v 17. stoletju so se vzporedno z razvojem tehnologije taljenja stekla začele uporabljati steklenice oziroma steklene posode, najprej za transport, nato pa še za hrambo vina. Kot pravi zgodovina, naj bi bili Britanci eni prvih, ki so popularizirali steklenice zaradi svoje precej razvite steklarske industrije. Standardizacija steklenice velikosti 0,75 litra, ki ji pri nas rečemo buteljka, se je zgodila šele v 20. stoletju, predvsem zaradi logističnih in carinskih razlogov, saj je šest steklenic po 0,75 litra, kar skupaj predstavlja 4,5 litra, ustrezalo volumnu ene galone. Dandanes je vino na voljo tudi v steklenicah, ki so manjše in večje od standardne velikosti litrske steklenice ali buteljke. Vsi dobro poznamo majhne stekleničke vin iz hotelov in z letal ali pa velike steklenice šampanjcev, s katerimi se škropijo zmagovalci raznih dirk na dveh ali štirih kolesih. Najpogostejša večja steklenica je tako imenovana steklenica magnum, ki vsebuje 1,5 litra vina, največja steklenica, v kateri se hrani kak utekočinjen prestiž, pa se imenuje melkizedek. Ime je dobila po biblijskem kralju Salema Melkizedeku, vsebuje štirideset enot buteljk oziroma 30 litrov vina in se večinoma uporablja le za polnjenje najdražjih šampanjcev. Tako velike steklenice so lahko celo dražje kot njihova vsebina, saj morajo zdržati pritisk večje količine penečega se vina in je zato tehnologija izdelave precej draga.
Bordojska, burgundska in renska steklenica
Je pa večina večjih steklenic poimenovana po biblijskih likih. Steklenica jeroboama, ki je dobila ime po prvem kralju severnega izraelskega kraljestva Jeroboamu, vsebuje tri litre vina ali šampanjca, steklenica za 4,5 litra se imenuje roboam, po sinu kralja Salomona Roboamu, šestlitrski steklenici metuzalem so nadeli ime po Metuzalemu, ki naj bi živel 969 let, devetlitrsko imenujemo po Salmanazarju, svetopisemskem liku, ki je vladal Asiriji, dvanajstlitrsko steklenico so okronali z imenom baltazar, po babilonskem princu Belšezarju, kot se ga je prijelo ime v slovenščini, v steklenico nebukadnezar natočijo petnajst litrov ožetega grozdja, ime pa je dobila po najslavnejšem babilonskem kralju Nebukadnezarju.
Potem sta tukaj še steklenici salomon, ta je poimenovana po kralju Salomonu in ima volumen 18 litrov, in 25-litrska steklenica sovereign, ki so jo razvili v eni najbolj znanih šampanjskih hiš Taittinger za krst križarke Sovereign of the Seas; leta 1987 je bila največja potniška ladja na svetu, zato so izdelali največjo steklenico šampanjca na svetu.
A ni ostala največja, saj je steklenica primat, ki ji rečejo tudi Goljatova steklenica, še večja, vanjo pa spravijo 27 litrov vina oziroma šampanjca. Se pa te res velike »buteljke« uporabljajo le za prestižne in posebne polnitve šampanjcev. Za mirna vina se izmed velikank bolj kot ne uporabljajo le magnumi (1,5 litra), jeroboami (3 litre), že redkeje pa metuzalemi (6 litrov), medtem ko mirnih vin načeloma ne tlačijo v večje steklenice. Obstajajo seveda tudi rekordi: za največjo steklenico vina na svetu velja tista v velikosti 3094 litrov, v katero bi lahko nalili več kot 4000 standardnih steklenic, izdelali pa so jo v Švici leta 2017.
Poleg velikosti je pomembna tudi oblika steklenice. Večino oblik določa tradicija iz evropskih vinskih regij. Na stari celini tako obstaja več klasičnih oblik osnovnih steklenic oziroma buteljk. Med najbolj prepoznavnimi so bordojska steklenica, ki jo krasi krajši vrat, vanjo se polnijo rdeča vina, največkrat sorte cabernet sauvignon, merlot in cabernet franc, ali pa bela vina s trt sauvignona blanca, ki mu rečejo tudi muškatni silvanec, ali semillona, ki izvirajo iz Bordeauxa.
Burgundska steklenica je bolj zaobljene oblike, v njej se najpogosteje znajdejo modri pinot, chardonnay in druge bele sorte, ki izvirajo iz Burgundije, iz alzaške oziroma renske steklenice pa se točijo renski rizlingi ter druge sorte iz Nemčije in Alzacije.
Prav tako je standardna šampanjska steklenica, v kateri se hranijo utekočinjeni mehurčki, pa naj bodo to šampanjci iz Šampanje, cava iz Španije, različne verzije italijanskih penečih vin ali penin ter drugih sorodnikov šampanjcev; v vsakem primeru ima bolj debelo dno, saj mora zdržati visok pritisk mehurčkov do šest atmosfer. Druge oblike in volumni steklenic so tudi manjši. Za sladka ali desertna vina se najpogosteje uporabljajo steklenice volumna 0,375 litra ali pa seveda najmanjše stekleničke, imenovane split ali picolo, v katerih se skriva nekaj manj kot dva decilitra vina in se, kot že omenjeno, uporabljajo zgolj v hotelih in med letalskimi ali drugimi prevozi potnikov. Poleg oblike so tukaj še barve steklenic. Splošno načelo je, da se vino bolje in dlje časa ohrani v temnejših steklenicah, ki ne prepuščajo večje količine svetlobe in tako ščitijo vino pred UV-svetlobo, ki lahko negativno vpliva na tanine in oksidacijo. Tako so lahka bela vina, roseji ali peneča vina, pridelana po metodi charmat, lahko tudi v svetlejših steklenicah, ker s tem pride do izraza barva ali pa mehurčki pri penečih vinih, bogata vina in letniški šampanjci pa se načeloma hranijo v zelenih ali rjavih steklenicah.
Večje steklenice so tudi statusni simbol za vinarja
V Sloveniji vinarji svojega vina v steklenice, večje od magnuma ali jeroboama, načeloma ne polnijo. Smo pa pri nas dobili steklenico, ki zelo odstopa od vseh znanih, ki jih uporabljajo po svetu, to je steklenica za vina blagovne znamke Bagueri iz Kleti Brda, ki so jo razvili še v času Jugoslavije, leta 1991.
»Želeli smo, da bi bila steklenica nekaj posebnega, ker je šlo za slog vina višjega cenovnega razreda. Takrat je bil v modi renski tip steklenice, celo veljalo je vsesplošno pravilo oziroma zakon, da morajo biti bela vina v renski steklenici, rdeča pa v bordojski. Poskušali smo tudi z večjo steklenico za vina linije Bagueri, a zaradi proporcev ni šlo. Tako da smo v klasične steklenice magnum naša prva vina napolnili leta 2005,« pripoveduje Silvan Peršolja, glavni direktor briške kleti.
In v čem naj bi bilo vino, ki zori v steklenici magnum, boljše, kot pregovorno velja? »Ena izmed racionalnih razlag je, da je v večjih steklenicah manjši delež kisika glede na volumen vina, zato vino zori počasneje, a bolj enakomerno, oziroma če rečem po domače, tudi golaž, če ga kuhaš v večjem loncu, je boljši kot pa tisti, ki se kuha v manjši posodi. A v steklenice magnum gredo zgolj vina, ki imajo potencial nadaljnjega zorenja v steklenici, torej velika rdeča in velika bela vina. Je pa odstotek teh vin, ki se polnijo v večje steklenice, sorazmerno majhen. So pa te steklenice med vinskimi navdušenci zelo priljubljene, sploh za darila,« pojasni Peršolja. V večje, dvanajstlitrske steklenice so pred desetimi leti natočili tudi nekaj svoje peneče rebule, ampak kot pravi Peršolja, pri tako velikih steklenicah ne prideš skozi, tako da imajo danes največjo steklenico, v katero polnijo penino virgo, volumna šest litrov, ob posebnih letinah pa tudi kakšno devetlitrsko steklenico.
Uroš Rojac, vinar iz Gažona, vasice v zaledju slovenskega dela Istre, znan tudi po svojih magnumih, pa se je razlage, zakaj je vino v steklenicah magnum, lotil na malce boj znanstven način. »V osnovi gre za osmozo in zakon o osmozi pravi, da se med tekočinama, tudi če je malo prehoda, tlak konstantno izenačuje. To pomeni, da ko imamo v steklenici zamašek iz plute, se tlak v steklenici in tlak v ozračju izenačujeta. Če imamo zunaj tlak 1100 milibarov, bo ta zračni pritisk vplival na tlak v steklenici, s tem da bo v steklenico prehajal tudi majčken delež kisika. To pa pomeni, da če imamo majhno steklenico, bo vanjo prišlo toliko kisika kot v večjo. Tako da v večjo steklenico dobimo bistveno manj zraka. Zato je zorenje vin na dolgi rok v večjih steklenicah bistveno bolj primerno, saj zori bistveno počasneje,« razloži Rojac. Za njegove magnume je kar precej zanimanja. »Takšna so lahko lep poklon in tudi tisti, ki se na vino malce bolj spoznajo, si jih želijo imeti v svoji zbirki vin. Se je pa tudi v Sloveniji nakup vina v večjih steklenicah bolj poznanih blagovnih znamk precej povečal, ker ljudje to shranjujejo in so prepričani, da bodo imela ta vina čez določen čas višjo cenovno vrednost. Včasih kdo pride k meni in se pohvali, da ima doma mojo steklenico magnum iz, ne vem, leta 2005 in je na to ponosen, pa tudi za nas vinarje steklenice magnum, ali še večje, predstavljajo statusni simbol. Zato pa vanje polnimo samo najboljša vina. Da bi vsa vina polnili v te steklenice, ne gre, saj je sama cena na primer trilitrske steklenice od petnajst do petindvajset evrov,« pojasni vinar iz Gažona.
