Velikonočni prazniki so tik pred vrati – čas, ko se na slovenskih mizah tradicionalno znajdejo pirhi. A jajca niso le simbol novega življenja in pomladi, temveč tudi hranljivo živilo, ki si zasluži mesto v vsakdanji prehrani.
Jajca so bogat vir kakovostnih beljakovin, vitaminov A, D, E, B12 ter mineralov kot so cink, selen in fosfor. Posebej dragocena je snov holin, ki ima pomembno vlogo pri delovanju možganov in jeter, ter antioksidanta lutein in zeaksantin, ki ščitita zdravje oči.
Dolgo so zaradi vsebnosti holesterola veljala za »problematična«, vendar sodobne raziskave kažejo, da za večino ljudi zmerno uživanje jajc (eden do dva dnevno) nima negativnih učinkov na zdravje srca. Enotnih priporočil o tem, kolikšna je zgornja meja uživanja jajc, ni, vendar pri večini ljudi do pet jajc tedensko naj ne bi predstavljalo tveganja za zdravje.
Nepoškodovana in brez vidne umazanije
Preden se lotite barvanja pirhov ali priprave velikonočnih jedi, je dobro vedeti, kako ravnati z jajci. Sveža jajca hranite v hladilniku. Kuhana jajca (neolupljena) lahko hranite do sedem dni, olupljena pa tri do pet dni. Jajca kuhajte vsaj od devet do dvanajst minut, da so res trdo kuhana – tako zmanjšate tveganje za okužbo s salmonelo. Kuhana jajca naj ne stojijo več kot dve uri pri sobni temperaturi. Če jih uporabljate za okras, naj bodo zunaj le za kratek čas.
Jajca morajo biti nepoškodovana in brez vidne umazanije, saj poškodovana jajca predstavljajo tveganje za zdravje, zato jih zavržemo. Zavržemo tudi umazana jajca. Umazanih jajc ne smemo prati. Lupina je namreč porozna, zato obstaja možnost onesnaženja vsebine jajca, posvarijo na Inštitutu za nutricionistiko. Zares varna so le zadostno toplotno obdelana jajca oziroma jedi iz jajc – jajce kuhamo toliko časa, da se strdi tudi rumenjak (trdo kuhano jajce) oziroma središčna temperatura živila naj bo nad 70°C.
Kako shranjujemo jajca?
»Pri shranjevanju jajc se izognimo večjim temperaturnim spremembam, ki povzročajo rosenje jajc, saj to pospeši rast mikroorganizmov na zunanji strani lupine ter poveča možnost za prehod teh mikroorganizmov v notranjost. Jajca hranimo v originalni embalaži, saj s tem preprečimo izgubo mase zaradi izhlapevanja vode in plinov, preprečimo pa tudi, da bi se jajca navzela tujih vonjev in z mikroorganizmi navzkrižno onesnažila druga živila.
Vsak dan shranjevanja vpliva na zmanjšanje kakovosti in varnosti jajc, zato jih porabimo čim hitreje in sproti kupujmo sveža. Tople jedi iz jajc shranjujemo pri temperaturi nad 63°C, hladne jedi v hladilniku pri temperaturi pod 4°C. Ker so jajca lahko onesnažena z zdravju škodljivimi mikroorganizmi, se z vsakim jajcem ravna tako, kot da je z njimi tudi v resnici onesnaženo,« posvarijo na Inštitutu za nutricionistiko.
Jajca so ljudje uživali že pred več tisoč leti, ko so nabirali jajca iz gnezd divjih ptic. Ko so okoli 600 let pr. n. št. perutnino prvič udomačili, je oskrba z jajci postala enostavnejša. Jajca so tako postala pomembna sestavina pri pripravi najrazličnejših jedi, tako v domači kuhinji kot tudi v industriji, saj jih odlikujejo številne zaželene tehnološke lastnosti. Danes so na tržišču na voljo jajca, ki pripadajo različnim vrstam ptic, in sicer prepeličja, nojeva, račja, puranja, gosja in najbolj pogosto uporabljena, kokošja jajca. Več kot polovica prebivalcev v Sloveniji jajca običajno uživa enkrat tedensko ali redkeje, petina jih uživa večkrat na teden, desetina prebivalstva pa jajc ne uživa.
