Limonina sladica, ki je osvojila Tolstojevo družino
Ankejeva pita je postala svetovno znana v 19. stoletju po zaslugi enega največjih pisateljev vseh časov – Leva Nikolajeviča Tolstoja.
05. 04. 2025, 11.46
Iztok Klemenčič
Pravzaprav je za nastanek tega limoninega poobedka, ki se ga povezuje z enim največjih sinov ruske literature, zaslužen zdravnik Tolstojevih, dr. Nikolaj Anke, saj je recept zaupal pisateljevi ženi Sofiji, ki je bila prav tako kot Lev Nikolajevič Tolstoj aristokratskega rodu.
Ankejeva pita
Sestavine:
Za testo:
200 g moke
100 g masla
50 g sladkorja
2 rumenjaka
10 g vaniljevega sladkorja
ščepec soli
Za kremo:
1 jajce
50 g masla
100 g sladkorja
1 limona (nastrgana lupinica in sok)
Priprava:
1 V skledi zmešamo moko, sladkor, vaniljev sladkor in ščepec soli. Dodamo na kocke narezano hladno maslo in gnetemo, dokler ne dobimo drobtinam podobne zmesi. Dodamo rumenjaka in testo dobro pregnetemo, da se vse sestavine povežejo v gladko kepo. Testo zavijemo v folijo in postavimo v hladilnik za pol ure, da se spočije.
2 V kozici na rahlem ognju stopimo maslo, v skledi pa z metlico stepamo jajce in sladkor, da dobimo penasto zmes, ki ji pridamo še limonino lupino in sok. Mešanico jajca in sladkorja postopoma vlivamo v posodo s stopljenim maslom. Na šibkem ognju ob stalnem mešanju kremo kuhamo toliko časa, da postane gosta in gladka, zatem jo odstranimo z ognja in pustimo, da se malce ohladi.
3 Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Spočito testo iz hladilnika razvaljamo na rahlo pomokani površini in z njim obložimo pekač za pito. Dno prebodemo z vilicami, da se ne napihne, ter ga pečemo približno 15 minut, da zlato porumeni. Vzamemo ga iz pečice in pustimo, da se nekoliko ohladi, potem pa nanj enakomerno razporedimo limonino kremo.
4 Pito vrnemo v pečico in pečemo še deset do dvanajst minut na 160 stopinjah Celzija, dokler se krema ne strdi. Pito postrežemo ohlajeno, po želji jo potresemo še s sladkorjem v prahu in okrasimo z na tenko narezanimi kolobarji limone.
Sofija je vodila ustroj celotnega posestva, na katerem so prebivali, vmes rodila in skrbela za trinajst otrok, v nočnem času pa še prepisovala in urejala moževe zapiske. Med drugim je, kot pravi anekdota, ponoči ob soju sveč, potem ko so otroci in služabniki odšli spat, sedemkrat prepisala in uredila rokopis romana Vojna in mir ter celo sama izdala nekaj knjig. Nežni okus sladice z limono, ki jo je pričaral dr. Anke, jo je tako navdušil, da nobeno družinsko slavje na posestvu Jasna Poljana ni minilo brez nje, kot je kasneje v spominih zapisal sin Ilija Tolstoj.
Foto: Getty Images
Preprosta zelenjavna juha
Sestavine:
2 korenčka
1/2 glave cvetače
4 listi ohrovta
1 por
2 stroka česna
1 krompir
1,5 l zelenjavne jušne osnove
2 žlici oljčnega olja
sol in poper po okusu
Priprava:
Zelenjavo očistimo, operemo in narežemo na manjše kose ali trakove. V loncu na oljčnem olju popražimo por, da postekleni, nato pa dodamo česen, korenje in krompir, premešamo ter pražimo tri, štiri minute. Prilijemo jušno osnovo in ko ta zavre, dodamo cvetačo in ohrovt. Začinimo s soljo, poprom, pokrijemo in kuhamo približno 20 minut, da se zelenjava zmehča.
»Kolikor se spominjam, so bile vse slavnostne priložnosti, veliki prazniki in godovi vedno in brez izjeme zaznamovani z Ankejevo pito. Rojstnodnevna zabava brez te pite je kot božič brez drevesca. Obrok ne bi bil obrok, praznik pa ne praznik,« je zapisal. Pita je v pisateljevem domu, kot se je spominjal Ilija, postala simbol topline, udobja in gostoljubja.
Foto: Getty Images
Pečena postrv s krompirjem
Sestavine:
4 sveže postrvi
1 kg krompirja
5 strokov česna
1 manjši šopek peteršilja
2 limoni
7 žlic oljčnega olja
2 vejici rožmarina
Priprava:
Krompir olupimo in narežemo na kose ter skuhamo v slanem kropu. Pripravimo tržaško omako tako, da na drobno sesekljamo česen in svež peteršilj ter ju zmešamo z oljčnim oljem. Pečico ogrejemo na 200 stopinj Celzija. Oprane in osušene ribe zložimo na pladenj, ki smo ga obložili s peki papirjem, in jih po zunanji strani rahlo namažemo s tržaško omako, v trebušno votlino vsake ribe pa damo tri rezine limone in malo rožmarina. Pečemo jih približno 25 minut na ventilaciji in še dodatne tri do pet minut na žaru od zgoraj. Postrežemo jih s krompirjem v kosih in tržaško omako.
Je bil pa Tolstoj sila nemirnega duha, ne zgolj v intelektualnem smislu, temveč tudi po načinu življenja, značilnega za takratne ruske plemiče, ki so zabavo zajemali z veliko žlico. Ker je silno rad kartal, s slastjo jedel in pil, si je na glavo nakopal precej dolgov. Potem ko je med eno izmed svojih seans zakartal še družinsko posestvo, kar je v svojem dnevniku opisal z besedami: »Izgubil sem vse – tudi hišo na Jasni Poljani. O tem nima smisla pisati; sam sebi se tako gnusim, da bi rad pozabil, da obstajam,« je sledilo obdobje katarze. Pri 57 letih se je odrekel vsemu dobremu. Prenehal je kaditi in jesti meso, alkohola sploh ni smelo biti več v njegovi bližini, v svoji želji po duhovni preobrazbi se je zoperstavil celo posteljnim radostim. Zahteval je vrnitev k prvotnemu krščanstvu, njegovi etiki in uboštvu, svoj socialno-moralni nauk, ki se ga je oprijelo ime tolstojanstvo, pa je poskušal udejanjati s preprostim kmečkim življenjem in delom. Namesto mesa je postal obseden z jajci. Živel je od krožnega menija dvanajstih jedi na jajčni osnovi, vključno s poširanimi jajci s krutoni, jajci z brstičnim ohrovtom in fižolom ter omleto v juhi. Sladko pecivo in pekovski izdelki so bili po novem prepovedani – razen ob rojstnih dnevih in posebnih priložnostih, ko je gospa Tolstoj pripravila osvežujoče kislo limonino pito.
