Hačapuri spada med najbolj prepoznavne jedi gruzijske kuhinje in združuje mehko, puhasto testo ter bogat sirni nadev
29. 03. 2025, 11.30
Iztok Klemenčič
Hačapuri je za Gruzijce kot pica za Italijane, saj velja za vsakodnevni obrok, naj bo to v samostojni obliki ali kot predjed. Uživajo ga doma, v gostilnah in restavracijah ter kioskih ulične prehrane za zajtrk, malico, kosilo in večerjo.
Hačapuri
Sestavine:
500 g moke
7 g suhega kvasa
1 žlička soli
1 žlička sladkorja
250 ml mleka
2 jajci
30 g masla
400 g svežega sira
Priprava:
1 V skodeli kvas raztopimo v toplem mleku s sladkorjem in pustimo, da vzhaja.
2 V večjo posodo damo moko in sol, nato dodamo vzhajan kvas in zamesimo testo. Pustimo ga vzhajati približno eno uro.
3 Vzhajano testo še enkrat pregnetemo in ga razdelimo na dva dela ter pustimo, da še enkrat vzhaja.
4 Obe polovici testa razvaljamo v ploščat krog, podobno kot pri pici. Na sredino obeh denemo sir in vse skupaj zapremo v nekakšen žep v obliki vrečke, ki ga nato z valjarjem malce sploščimo, da dobimo nekakšen čolniček.
5 Hačapurija pečemo v pečici pri 210 °C približno 20 minut. Nekaj minut pred koncem ju vzamemo ven in vanju ubijemo še jajci, nato ju damo nazaj v peč in pečemo, dokler kruh ne dobi zlatorjave skorje.
Čeprav nekatere spominja na pico, bi lahko rekli, da je po načinu priprave morda celo bolj podoben pogačam, ki jih poznamo pri nas, le da je v osnovi oplemeniten s sirom, čeprav je različic te gruzijske specialitete glede na lokalne posebnosti različnih pokrajin kar precej. Še najbolj, predvsem zaradi fotogeničnosti, je po svetu znana različica hačapurija iz črnomorske pokrajine Adžarija, ki je oblikovana kot nekakšen čolniček, v njem pa se poleg sira bohoti še jajce. Ime tega gruzijskega gastronomskega zaklada je sestavljeno iz besed hačo (sir ali skuta) in besede puri (kruh), zgodovina pa pravi, da naj bi se prve omembe današnjega hačapurija pojavile v dokumentih iz srednjeveške Gruzije tam nekje med 11. in 12. stoletjem. Pripravljali so ga predvsem na podeželju, saj so imeli dostop do svežega mleka, iz katerega so delali sir, in do moke za peko kruha.
/ Foto: DZS
Zarebrnice s pistacijami
Sestavine:
4 telečje zarebrnice
100 g pistacij
30 g masla
100 g šalotke
2 stroka česna
1 korenček
1,5 dcl belega vina
Peteršilj, drobnjak, sol in poper
Priprava:
Na polovici masla posteklenimo sesekljano šalotko. Dodamo drobno naribano korenje, sesekljan česen, peteršilj in solimo ter pražimo približno pet minut. Zalijemo z vinom, odstavimo z ognja in odcedimo tekočino. V drugi ponvi na drugi polovici masla na vsako strani opečemo s soljo in poprom začinjene zarebrnice. Primešamo pistacije in vse skupaj pražimo pet minut, nato na meso in pistacije zlijemo tekočino, ki smo jo shranili, pokrijemo s pokrovko in vse skupaj dušimo še približno pet minut. Preden zarebrnice serviramo, jih posujemo še s svežim drobnjakom, za prilogo pa ponudimo pire krompir.
Druga teorija pravi, da je hačapuri le predelana oblika ploščatega kruha, pečenega skupaj s sirom, torej nekakšnega predhodnika pice, takrat še brez paradižnika, ki so ga v kraje ob Kavkazu in Črnem morju prinesli rimski vojaki. Tamkajšnji prebivalci naj bi v teku stoletij to obliko priredili po svoje in ji dodali mlad beli kravji sir sulguni, ki po načinu proizvodnje spominja na italijansko mocarelo, le da je veliko bolj slan. Kako globoko se je hačapuri ukoreninil v gruzijsko družbo, naj bi dokazovalo to, da so na univerzi v Tbilisiju razvili sistem (hačapuri indeks), s katerim merijo inflacijo glede na podražitev sestavin, ki so potrebne za pripravo te nacionalne jedi. Poleg tega je hačapuri vključen na gruzijski seznam nesnovne dediščine, povrhu pa so 27. februar še razglasili za nacionalni dan hačapurija. Vendar Gruzijci niso edini, ki tako strašno cenijo to pogačo s sirom, saj je priljubljena v vseh nekdanjih sovjetskih republikah, ki mejijo na Gruzijo. Sploh v Armeniji je neverjetno čislana ulična specialiteta, pogosto hačapuri strežejo tudi v restavracijah in šolskih menzah. Z njim so se mastili tudi na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014, in kot so poročali gruzijski mediji, so jih takrat športniki z vseh vetrov zmazali kar 175.000.
/ Foto: iStock
Pomarančni jogurtov kolač
Sestavine:
250 g moke
1 ½ čajne žličke pecilnega praška
½ čajne žličke sode bikarbone
¼ čajne žličke soli
200 g sladkorja
2 jajci
120 ml oljčnega olja
150 g navadnega jogurta
120 ml sveže iztisnjenega pomarančnega soka
1 žlica naribane pomarančne lupinice
Priprava:
Pečico segrejemo na 180 °C, okrogel pekač pa premažemo z maslom ali obložimo s papirjem za peko. Medtem ko se pečica segreva, v eni posodi zmešamo moko, pecilni prašek, sodo bikarbono in sol, v drugi pa stepamo sladkor, jajci in olje, dokler ne nastane gladka zmes, ki ji dodamo jogurt, pomarančni sok in pomarančno lupino. Nato v to maso počasi vmešamo suhe sestavine, da dobimo enotno testo, ki ga vlijemo v pekač in ga enakomerno porazdelimo po vsej površini. Kolač pečemo 35 do 40 minut oziroma dokler zobotrebec, zapičen v sredino, ni čist, ko ga potegnemo iz testa. Ko je kolač pečen, ga pustimo, da se malce ohladi kar v pekaču, nato ga položimo še na rešetko. Okrasimo ga z olupljeno rezino pomaranče in svežo meto.
