Vlada je te dni obravnavala predlog novega zakona o gostinstvu, ki med drugim omejuje kratkotrajno oddajanje nepremičnin. Predlogu nasprotujejo sobodajalci, ki napovedujejo ustavno presojo, če bo zakon sprejet. Na ministrstvu za gospodarstvo vztrajajo, da je regulacija potrebna, na morebitno ustavno presojo pa so pripravljeni. Zakaj toliko prahu in perja, čemu omejevati in katere so morebitne dobre plati kratkoročnega oddajanja v najem?
Kratkoročno oddajanje v najem? Govorimo o oddajanju stanovanj in sob prek airbnb, kajne? Čemu mistika? Ni »mistike«. Po slovensko se temu pač reče »kratkoročno oddajanje v najem« in v današnjih časih tega ne počnejo samo prek platforme airbnb, ampak tudi prek booking.com in števnih drugih.
Dobro. V čem je torej problem? Airbnb, če uporabimo ta izraz, je dodobra zatresel svet urbanega potovanja in ga pretresel bolj kot potres sredi Ljubljane v zgodnjih jutranjih urah. Če živite v mestu, kjer so cene nepremičnin že pošteno zakorakale v nebo, ste gotovo vsaj na ušesa vlekli debato o tem, ali je airbnb prijatelj ali sovražnik. Ampak kot vedno v življenju, stvari niso črno-bele, ampak nekakšen sivi mozaik, ki ga vsakdo vidi drugače.
No, da vas slišim: kakšne so torej pozitivne plati? Najprej torej dobre novice. Airbnb je za mnoge prava odrešitev, še posebej za tiste, ki bi sicer morali svojo spalnico oddajati tečnim podnajemnikom, zdaj pa lahko vsake toliko raje ponudijo svojo sobo prijetnemu paru iz Francije, ki navdušeno preizkuša burek iz lokalne pekarne. Airbnb torej zagotavlja dodatni zaslužek lastnikom stanovanj, kar pride še kako prav, ko mesečni stroški stanovanjskega posojila dosežejo raven manjše državne investicije. Kdo pa ne bi želel zaslužiti dodatnih nekaj sto evrov, medtem ko je na dopustu v hribih, sončnem Portorožu ali v še bolj sončni Španiji?
Je to vse? No, poleg tega airbnb lahko oživlja tudi tiste dele mest, ki so bili prej turistično nezanimivi. Nenadoma se v prej tihi ulici pojavijo očarani tujci, ki navdušeno slikajo sosedovega vrtnega palčka in »instagramirajo« lokalne specialitete. Lokalni gostinci in trgovci veselo ugotovijo, da zdaj prodajo štirikrat več kave, bureka in spominkov, saj turisti pač ne znajo varčevati. Potrošnja raste, gospodarstvo cveti, meščani pa se lahko počutijo ponosni, da njihove običajne vsakodnevne ulice postanejo pravi mali turistični Disneyland.
Japajade! Res. In ne nazadnje, airbnb omogoča turistom, da bivajo bolj avtentično, saj ni nič lepšega, kot da se sredi noči znajdejo sredi družinske drame sosedov, ki jo lahko poslušajo skozi tanke zidove stanovanja. Ali pa zjutraj ugotovijo, da v bližnji pekarni stanejo rogljički bistveno manj kot hotelski zajtrk, kjer jih dobijo za ceno zlata.
So zaradi rogljičkov nekateri proti novemu zakonu? Takih argumentov te dni nismo slišali. Bolj so govorili o prepričanju predstavnikov sobodajalcev, da bo zaradi novega zakona posledično izbrisanih 90 odstotkov zasebnih ponudnikov nastanitev za krajši čas, kar predstavlja 25 odstotkov vseh nastanitvenih zmogljivosti v državi. »To predstavlja približno 50.000 državljanov, se pravi povezanih s sobodajalci in njihovimi družinami,« je dejal predsednik sveta zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Marko Petković.
Zagotovo malce pretirava. Zagotovo. Vodo pač želijo preusmeriti na svoj mlin.
Mene ste pa že skoraj prepričali, da začnem z oddajanjem sobe in stanovanja. Počakajte še trenutek. Govorili smo o pozitivnih plateh. Ne pozabimo pa na negativne.
In te so? Vsaka medalja ima svojo drugo, nekoliko manj sijočo stran. Airbnb, čeprav polni denarnice nekaterih, lahko drugim krepko zagreni življenje. V mestih, kjer so stanovanja že tako draga, da se celo golobi raje odselijo na podeželje, airbnb pogosto poskrbi za dodatno dviganje cen. Lastniki stanovanj kmalu ugotovijo, da je kratkotrajno oddajanje precej bolj donosno kot dolgoročni najem, kar pomeni, da je rednih stanovanj za najem še manj, najemnine pa še višje. Če iščete poceni stanovanje, boste kmalu ugotovili, da je lažje dobiti dvosobno stanovanje v New Yorku kot garsonjero v Ljubljani.
Je to vse? Največji problem, ki ga izpostavljajo tudi predlagatelji novega zakona (torej pristojno ministrstvo oziroma vlada), je, da ima airbnb pogosto precej burne posledice za skupnosti, kjer se kratkotrajne najemnine močno povečajo. Poleg tega prej mirni sosedje lahko zdaj doživljajo pravo nočno življenje sredi tedna, ko se turisti iz Brazilije odločijo, da bo njihova celonočna zabava sredi stanovanjskega bloka v centru mesta najboljša odločitev za zaključek počitnic. In čeprav imajo turisti zato bolj zabavno življenje, lokalni prebivalci hitro ugotovijo, da spijo manj kot študentje med izpitnim obdobjem.
Slišal sem, da v Španiji izginjajo cele soseske. V Španiji in v mnogih drugih mestih oziroma državah, kjer je turizem pomembna dejavnost. Od marsikje poročajo o izgubi občutka domačnosti. Kadar je ulica polna novih obrazov vsak teden, ki ne vedo, kje je zaboj za odpadke, ali še slabše, ko sosednja stanovanja kar naenkrat dobijo novo kodo ključavnice vsak teden, se počutite, kot da tudi sami živite v nekakšnem airbnb resničnostnem šovu, kjer nikoli ne veste, kdo vas bo naslednji teden opazoval z balkona. Pri nas sicer še ni tako hudo, se pa novitete hitro širijo po Evropi.
In kaj zdaj? Mesta po vsem svetu skušajo najti ravnotežje. Nekateri uvedejo ostrejše regulacije, ki omejujejo število dni, ko lahko lastniki oddajajo stanovanja. Drugi spodbujajo dolgoročni najem s finančnimi spodbudami, nekateri pa se pretvarjajo, da problema ni, kar je bil doslej najbolj priljubljen pristop v Sloveniji.
Kaj torej predlaga novi zakon? Predlog zakona predvideva splošno omejitev oddajanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni, največ šest ležišč ter ob 75-odstotnem soglasju etažnih lastnikov ter soglasju vseh mejnih etažnih lastnikov. Hkrati pa na največ 150 dni omejuje oddajanje v eno- in dvostanovanjskih stavbah, kjer ima sobodajalec svoje stalno prebivališče, največ 50 odstotkov uporabne površine in največ 12 ležišč ob soglasju etažnih lastnikov.
Zakaj se potem razburjajo? Zato, no, ker. Ker vsakdo misli, da ima vedno prav. Sicer pa ne povedo, da so se nekateri, ki oddajajo stanovanja in sobe na tak način, že zdaj požvižgali na predpise, soglasja in vse kar sodi zraven. Da, soglasje drugih lastnikov večstanovanjskih hiš je bilo obvezno že zdaj. Je kar prav, da področje končno še bolj jasno uredijo.
Pa ga bodo? ...
No? Potrpljenje. Ne gre vedno hitro; včasih je treba za odgovor tudi malce dlje razmišljati. Ali ga bodo uredili? V Sloveniji? No, odgovorimo takole: bomo videli. Predstavniki sobodajalcev so napovedali pritožbo na ustavnem sodišču, če bo zakon sprejet. Ustavno sodišče pa je kot vrba v vetru, kajne. Včasih se nagne tako, drugič drugače.
Jaz pa bi še vseeno oddajal prek airbnb? Prav. Saj nismo nikjer napisali, da naj tega ne storite in tudi zakon tega ne prepoveduje, pač pa samo omejuje. Lepo pa bi bilo, da pri tem upoštevate predpise in navsezadnje vaše sosede. In ves prihodek nato prijavite na davčni upravi, da bo vse po »reglcih«.
Bom! Čestitke. Potem boste eden redkih.
Še kaj? Morda tole: konec koncev, kot pravi pravkar izmišljeni slovenski pregovor, »ni pomembno, kako visoke so cene stanovanj, ampak da imaš vsaj soseda, ki v nedeljo ne vrta v steno«. Če pa vam uspe zraven še zaslužiti nekaj evrov od turistov, ki ne ločijo bureka od kranjske klobase – toliko bolje!
