V času, ko smo nenehno priključeni na splet, nas bolj kot kadar koli prej obdajajo negativne novice – od ekonomskih kriz in političnih afer do naravnih nesreč, družbenih nemirov in vojn. Ta trend pa, kot pravijo mnogi strokovnjaki, ni naključen, ampak je rezultat evolucijske dediščine in seveda sodobne medijske ekonomije, ki izkorišča človeško psihično občutljivost za nevarnosti.
Če bi vas zdajle nekdo vprašal, ali se spomnite kakšnega naslova članka iz prejšnje številke časnika, je velika verjetnost, da vam bo prvi na misel prišel naslov, povezan s črno kroniko (ali kakšno drugo bolj negativno platjo aktualnega dogajanja). To, kot rečeno, ni naključje, ker so tako povezani naši možgani.
Ekonomija pozornosti
Današnji medijski prostor, posebej na spletu, za nameček deluje po principu ekonomije pozornosti, kjer je senzacionalizem donosnejši kot pozitivne novice. Raziskave in izkušnje namreč kažejo, da imajo negativne novice običajno veliko več klikov, imajo daljši čas branja ter se hitreje in močneje širijo prek družbenih omrežij. Medijske hiše tako ustvarjajo začarani krog negativnosti, saj več senzacionalizma pomeni več zaslužka, več takih novic prinaša več izpostavljenosti negativnim novicam in tako naprej.
V tej seriji člankov se sicer ne bomo sprehajali le po negativnih novicah, so pa te prve na vrsti, ker imajo najgloblje posledice.
Korenine imajo v evoluciji: človeški možgani, še posebej amigdala, ki je eden ključnih delov, so razvili pozornost pri zaznavanju groženj. Negativne novice tako sprožijo povečano budnost. To je bila nekoč prednost za preživetje naših prednikov. Danes ta odziv povzroča pretirano zaskrbljenost, saj možgani napake ali krize doživljajo kot pogoste in neposredne nevarnosti.
Občutek nemoči
Kot opozarjajo nekateri psihologi, je največja težava v tem, da lahko dolgotrajna izpostavljenost negativnim novicam vodi v občutke nemoči, tesnobe in celo depresije. Poleg tega povzroča družbeno škodo, ker zmanjšuje zaupanje v institucije, povečuje polarizacijo v družbi in zmanjšuje državljansko angažiranost. Posledično družba postaja cinična, ranljiva zaradi dezinformacij in manipulacij.
Za nameček so posledice lahko politične in konkretne, saj so sprejeti zakoni in omejitve pogosto odzivi na redke, vendar zelo odmevne incidente. Tak primer so letališke kontrole, kjer dandanes milijoni potnikov doživljajo zapletene varnostne postopke zaradi zelo majhnega števila incidentov. To je jasen pokazatelj, kako lahko izjemni dogodki krojijo vsakdanjik množic. Podobno je v politiki v smislu, da lahko redki ekstremni dogodki oblikujejo obravnavo družbenih gibanj ali strank, kar dodatno poglablja družbene delitve.
Strokovnjaki predlagajo več korakov za ublažitev negativnega vpliva. Eden ključnih je kritični pristop do novic, tako da bralci prepoznajo senzacionalizem in se mu izogibajo. Prav tako pomaga zavedanje, da danes prevladujejo algoritmi, ki na spletu velikokrat določajo, kaj nam priljubljena spletišča servirajo kot novice, posnetke in vse drugo. V tem smislu bi morala tehnološka podjetja prevzeti odgovornost za zmanjšanje negativnih vsebin v algoritmih družbenih omrežij.
Omejeni čas
Sami si lahko pomagamo tudi tako, da omejimo čas, ko beremo novice. Lahko si določimo količino časa in uro, ki jo načrtno namenimo branju določenih vsebin.
Dejstvo namreč je, da slabe novice ne bodo izginile, lahko pa z ozaveščenostjo in premišljeno izbiro ponovno prevzamemo nadzor nad svojim psihičnim zdravjem in okoljem. Pomembno je, da razumemo, zakaj smo ranljivi zaradi negativnosti, ker tako lahko ukrepamo ter poskrbimo za bolj uravnoteženo in konstruktivno konzumiranje novic o aktualnih dogajanjih.
