Blejska koča na Lipanci je spet odprta, potem ko se je sredi januarja skupina pohodnikov, ki je bivala v koči, zastrupila z ogljikovim monoksidom. K sreči se je izteklo brez hujših posledic. Ko jih je obšla slabost, so iz koče pravočasno poklicali pomoč. Reševalci Gorske reševalne službe Radovljica so nekaj pohodnikov oskrbeli v koči, jim pomagali sestopiti v dolino in jih v dolini predali reševalcem nujne medicinske pomoči. Gasilci so v koči izmerili povišane koncentracije plina, zato so jo izpraznili.

»Strokovnjaki so težavo odpravili in plin ne uhaja več, kar so potrdili tudi strokovni pregledi in dodatne meritve. Namestili so tudi zračnike in dodaten nadzorni sistem, ki zagotavlja, da so prostori koče popolnoma varni za vse obiskovalce in osebje,« so sporočili iz Blejske koče. Za STA so povedali še, da je plin uhajal iz konvekcijske plinske peči, ki je bila v koči uporabljena prvič. Ali so jo postavili v skladu s predpisi, nam na policijski upravi v Kranju niso povedali, ker policijska preiskava še ni končana.

Monoksid ubijal v nadstropju višje

To je, kot kaže, eden zadnjih primerov uhajanja ogljikovega monoksida, ki lahko nastaja pri nepopolnem izgorevanju. Povsem upravičeno mu pravijo tihi ubijalec, saj je brez barve, vonja in okusa, zato ga s človeškimi čutili ne moremo zaznati. Je izredno nevaren, strupen in tudi eksploziven. V bivalnih prostorih tega plina ne sme biti.

Ogljikov monoksid se sprošča pri nepopolnem izgorevanju v kurilnih napravah, ki uporabljajo fosilna goriva: premog, kurilno olje, utekočinjen plin, naravni plin, parafin, les, bencin, nafto, oglje.

Kako zahrbten je, kaže zadnji primer iz sosednjega Trsta. V večstanovanjski stavbi sredi mesta je v svojem stanovanju zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrl 63-letni avstrijski zdravnik. Tragedija se je zgodila kljub temu, da je imel v svojem stanovanju ogrevanje na elektriko in nobenega vira, ki bi lahko povzročil nepopolno izgorevanje ali uhajanje plina. Plinsko peč so imeli v stanovanju nadstropje nižje, stanovalcev pa v času nesreče ni bilo doma. Preiskava še traja. Gasilci na podlagi meritev koncentracije plina domnevajo, da je prav iz spodnjega stanovanja zaradi napake v napeljavi plin uhajal in se razširil po stavbi. Zastrupilo se je še deset drugih stanovalcev iz stavbe, tudi zdravnikova žena, a je enemu od stanovalcev uspelo pravočasno poklicati na pomoč, da so jih rešili in tragedija ni bila še večja.

Vgradnja peči pod nadzorom dimnikarja

Vgradnja in vzdrževanje kurilnih naprav morata potekati po predpisih. »Pred vsako vgradnjo mora lastnik poklicati izbrano dimnikarsko službo, da napravo pregleda in svetuje, kako jo vgraditi. Dimnikar prav tako potrdi, da je neoporečna in lahko obratuje. Napravo se vpiše v državno evidenco kurilnih naprav,« poudarja Aleksander Županek, predsednik komisije za dimnikarsko službo na Zbornici komunalnega gospodarstva ter direktor Dimnikarstva Županek. »Če se naprave vgrajujejo mimo predpisov, lahko hitro pride do težav. Po naših izkušnjah se nesreče največkrat zgodijo tam, kjer nimajo izbrane dimnikarske službe,« dodaja. Po ocenah zbornice je pri nas takih že več kot 25 odstotkov uporabnikov.

»Peči je treba enkrat na leto preveriti, dimnikarsko službo pa obvestiti tudi ob vsakem posegu v prostoru, ki lahko vpliva na delovanje naprave. Dimnikar mora preveriti, ali je peč še naprej varna. V starejših objektih že menjava lesenih oken s plastičnimi v prostoru lahko pomeni nevarnost, če ni dovoda zraka in prezračevanja. Prostori so s plastičnimi okni skoraj hermetično zaprti in se hitro lahko spremenijo v 'plinsko celico'. Desetkilovatna kurilna naprava porabi 15 kubičnih metrov zraka na uro,« opozarja Županek.

Ljudje niti ne pomislijo na ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid se sprošča pri nepopolnem izgorevanju v kurilnih napravah, ki uporabljajo fosilna goriva: premog, kurilno olje, utekočinjen plin, naravni plin, parafin, les, bencin, nafto, oglje. »Vendar nevarnosti ne povzročajo samo kurilne naprave, ampak tudi uporaba motorjev z notranjim izgorevanjem, denimo elektroagregati ali prenosne črpalke, ko uporabniki niti ne pomislijo na možnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom,« poudarja Tomaž Vilfan, namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije in predsednik komisije za nevarne snovi pri Gospodarski zbornici Slovenije. Elektroagregat naj bo tako zunaj postavljen vsaj sedem metrov vstran od vrat in oken.

infografika

Prav tako lahko ogljikov monoksid nastaja pri skladiščenju lesnih peletov. »V Evropi je bilo zaradi tega v zadnjih desetih letih kar nekaj smrtnih primerov. Ljudje namreč ob vstopu v tak prostor ne pomislijo na to, da je lahko prisoten ogljikov monoksid,« pravi Vilfan. Za človeka je ogljikov monoksid toksičen že pri koncentraciji 33 ppm (0,0035 odstotka).

Življenje lahko reši javljalnik ogljikovega monoksida. Ta detektor je obvezen ob uporabi peči na trda in tekoča goriva, kaminov, krušnih peči, plinskih peči, ki za izgorevanje potrebujejo zrak v prostoru. Poleg tega je treba v prostorih s takšnimi napravami zagotoviti neomejen dovod svežega zraka. Izkušnje kažejo, da je detektor ogljikovega monoksida zelo priporočljiv, tudi če nimamo tovrstne kurilne naprave. »Prebivalci naj uporabljajo kakovostne certificirane detektorje, ki zagotavljajo kakovostne in pravilne meritve,« svetuje Vilfan in dodaja: »Ko se oglasi detektor ogljikovega monoksida, naj stanovalci odprejo okna za prezračevanje, zapustijo prostor in pokličejo gasilce na številko 112.«

Tomaž Vilfan opozarja še, da sočasna uporaba kuhinjskih nap, ventilatorjev, ki potiskajo zrak iz prostorov (denimo iz kopalnice), lahko pripomore k nastajanju ogljikovega monoksida, če je v istem prostoru tudi peč, ki porablja zrak iz tega prostora. »Naj opišem primer z ene izmed intervencij. Delavka v obratu s hrano se je začela počutiti slabo in pomislili so na zastrupitev. Ko smo prišli gasilci, je bil prostor prezračen, naši instrumenti niso pokazali prisotnosti ogljikovega monoksida. V prostoru je bil velik industrijski štedilnik na plin, na katerem so cvrli krofe, in nad njim velika napa. Ko smo štedilnik prižgali in pri zaprtih vratih sočasno vključili še napo, je koncentracija ogljikovega monoksida v trenutku narasla na 300 ppm,« opiše Vilfan. Torej, če se pojavijo glavobol, bruhanje in slabost, moramo pomisliti tudi na zastrupitev z ogljikovim monoksidom. 

Priporočamo