Neplodnost, s katero se v sodobni družbi sooča vse več parov, še vedno ostaja tabu tema. Vprašanja, kot denimo »Kdaj bosta pa vidva zibala?« ali »Kako to, da še nimata otroka?«, ter netaktna ugibanja o nosečnosti in čestitke ženskam v rodni dobi, ki so nehote pridobile dodatne kilograme okoli trebušnega pasu, postavljajo posameznice in pare v negotov položaj. Družbena pričakovanja, da bo otrok sestavni del vsakega partnerskega odnosa, so močno zakoreninjena. A realnost ni vedno enaka za vse ljudi – nekateri se zavestno odločijo, da ne bodo imeli otrok, drugi pa se s to realnostjo soočijo zaradi neplodnosti.
Bolezen sodobnega časa
Neplodnost postaja bolezen sodobnega časa, a kljub temu o njej pogosto molčimo. Natančnih podatkov o pogostosti neplodnosti v Sloveniji ni, a strokovnjaki ocenjujejo, da so številke primerljive z evropskimi. Iz pogleda na sicer suhoparne številke je jasno, da rodnost v Sloveniji upada – lani se je rodilo le okoli 16.706 otrok, kar je najmanj doslej. Obenem se danes s težavami pri zanositvi sooča že vsak šesti par. Le za primerjavo: pred desetletjem, leta 2015, se je v slovenskih porodnišnicah rodil 20.001 otrok.
Starost žensk, ki prvič postanejo mame, se danes vztrajno viša, materinstvo pa se prestavlja v njihova poznejša leta. A podatki so neizprosni: do 30. leta starosti je neploden vsak deseti par, do štiridesetega pa vsak četrti. Čeprav je znanost naredila velike korake pri zdravljenju neplodnosti, ni vsemogočna, ob opaženem trendu opozarjajo strokovnjaki.
Neplodnost ni zgolj težava žensk, saj so vzroki enakomerno porazdeljeni med oba partnerja. »Neplodnost naj ne bo več tabu. Ko pari ugotovijo, da jim z zanositvijo ne gre po načrtih, naj pravočasno poiščejo pomoč, saj je to ključnega pomena,« poudarja doc. dr. Nina Jančar, vodja oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Prvi korak je obisk osebnega ginekologa. Kdaj pomisliti, da morda do zanositve ne bo prišlo nujno po naravni poti? Če po enem letu rednih in nezaščitenih spolnih odnosov ženska ne zanosi, pri starejših od 35 let pa po šestih mesecih neuspešnih poskusov.
»Pomembno je poudariti, da je neplodnost diagnoza, ki zadeva oba partnerja, zato ker so vzroki za neplodnost enakomerno razporejeni med moškega in žensko,« je na nedavni okrogli mizi, namenjeni razpravi o izzivih reproduktivnega zdravljenja z medicinskega in psihološkega stališča, spomnila specialistka ginekologije in porodništva doc. dr. Tanja Burnik Papler, ki vodi center za zdravljenje neplodnosti v Bolnišnici Postojna.
Raznoliki vzroki neplodnosti
Poglavitni razlogi za neplodnost, ki sicer ostajajo že vrsto let enaki, so raznoliki. Strokovnjaki pri ženskah najpogosteje opažajo motnje ovulacije, bolezni jajcevodov, endometriozo ter vse pogosteje tudi že omenjeno starost, ki jo spremlja upad plodnosti in manjše število kakovostnih jajčnih celic. Pri moških pa je glavni dejavnik slabša kakovost semena, ki je znanost še ne zna povsem pojasniti, povezana pa je lahko tudi z izpostavljenostjo okoljskim dejavnikom, kot so toksini, pesticidi, težke kovine in hormonski motilci, opozori dr. Burnik-Paplerjeva.
»Dokler je ženska stara 25 ali 30 let, pri zanositvi običajno ni težav, medtem ko se pri starosti 35 ali več let pojavijo težave s plodnostjo, več je kroničnih bolezni, debelosti, seveda tudi vplivov okolja v obliki hormonskih motilcev, ki so prisotni v okolju, v vodi, hrani, embalaži in podobno,« našteva dr. Jančarjeva. Pri moških so težave z neplodnostjo lahko povezane z delom na vročini, kolesarjenjem (ki zadnja leta v Sloveniji doživlja preporod, število kolesarskih navdušencev pa je v porastu), podobno trendovskim intenzivnim jemanjem prehranskih dodatkov za krepitev mišične mase, težave z neplodnostjo opažajo tudi pri moških s previsoko telesno težo.
Pomembno vlogo igrajo številni pridruženi zdravstveni zapleti in hormonsko neravnovesje ter genetski dejavniki. Določena zdravila, denimo tista za zdravljenje epilepsije ali multiple skleroze, lahko pomenijo oviro pri načrtovanju nosečnosti. »Pomemben vpliv imajo kronične in avtoimunske bolezni ter genetski dejavniki – tako pri moških kot pri ženskah. Pri ženskah so posebej pogoste endokrinološke motnje, kot so bolezni ščitnice, nadledvičnic, sladkorna bolezen ali kronične bolezni ledvic. Določena zdravila, denimo pri zdravljenju epilepsije ali multiple skleroze, lahko pomenijo kontraindikacijo za nosečnost,« še dodaja dr. Jančarjeva. V teh primerih svetujejo pravočasno načrtovanje in prilagoditve.
Življenjski slog pomembno vpliva na reproduktivno zdravje. Med vsemi dejavniki še posebej izstopa prehrana – ne le v smislu izbire živil, temveč tudi v odnosu do hrane –, ki pa nikakor ni osamljen dejavnik, saj je njen vpliv tesno prepleten z drugimi značilnostmi sodobnega načina življenja. Če na številne druge dejavnike, ki vplivajo na neplodnost, nimamo nujno nadzora, to ne velja za življenjski slog: prehrana, telesna dejavnost, kakovosten spanec in obvladovanje stresa igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju plodnosti. »Prehrana ni le izbira živil, temveč tudi odnos do hrane. Motnje hranjenja, neustrezna prehrana in prekomerna telesna teža lahko vplivajo na plodnost,« opozarja doc. dr. Neža Majdič.
Za četrtino parov zdravljenje »preveč«
V Sloveniji se pari po pomoč lahko obrnejo na tri centre za zdravljenje neplodnosti – v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Bolnišnici Postojna. Čakalnih vrst ni, uspešnost zdravljenja pa je primerljiva s skandinavskimi deželami, ki so pri zdravljenju neplodnosti najuspešnejše, doda dr. Jančarjeva.
Zdravljenje spremlja tudi veliko psiholoških izzivov, zato je ključna ustrezna psihološka podpora paru, saj »diagnoza neplodnosti predstavlja velik, velik stres in tudi dolgotrajno stisko«, opozori klinična psihologinja doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja z oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana. »Vpliva na kakovost življenja, samopodobo, odnose z drugimi in na načrte za prihodnost. Tudi pri osebnostno in čustveno močnih posameznikih je stres tako velik, da pušča sekundarne posledice, kot so depresivnost, anksioznost in težave v partnerskem odnosu, ki se pogosto kažejo tudi kot težave v spolnosti, kar spet lahko vpliva na plodnost. Ti pari se pogosto socialno izolirajo od plodnega dela sveta in dela družine, razširjene družine, ki postavlja težka in zoprna vprašanja, češ kaj pa vidva še čakata.«
Raziskave kažejo, da večina neplodnih doživlja določeno stopnjo duševne stiske, ki praviloma ne dosega kliničnih kriterijev in ne predstavlja psihosocialne travme. Približno četrtina parov zdravljenje opusti prezgodaj zaradi stresa in prevelikega psihičnega bremena, okoli tretjina pa tudi po večkratnih poskusih ne doseže želenega izida in se mora soočiti z neprostovoljnim življenjem brez otrok, kar pogosto spremlja proces žalovanja.
Tudi uspešno zdravljenje neplodnosti ne pomeni nujno čustvene razbremenitve, saj so ženske kljub nosečnosti po (lahko večletnem) zdravljenju neplodnosti obremenjene z diagnozo. »Za sabo imajo tudi izgube nosečnosti, zato pogosto občutijo povečano anksioznost in strah pred izgubo nosečnosti. Pogosto so te ženske fizično, psihično in včasih tudi finančno izčrpane od dolgoletnega zdravljenja, hkrati pa njihova v povprečju višja starost poveča dodatna tveganja za izid te nosečnosti,« našteva bremena, ki lahko spremljajo uspešno zdravljenje, klinična psihologinja in nadaljuje: »Posebno ranljive so ženske, ki med postopki zdravljenja doživljajo čustvena nihanja – zlasti ob neuspešnih ciklusih ali v pričakovanju izida IVF. Vsaka menstruacija lahko ponovno sproži občutek neuspeha, stiske pa se stopnjujejo z vsakim novim postopkom.«
Praksa kaže, da se stiske še poglobijo, kadar je vzrok neplodnosti pri moškem ali kadar partnerja nimata usklajenih pogledov na pomen starševstva. »Pomembno je razumeti tudi, da je uspešnost zdravljenja v veliki meri povezana s psihičnim in fizičnim stanjem ženske,« opozarja dr. Globevnik-Velikonjeva. Ker stres lahko negativno vpliva na hormonsko ravnovesje, včasih priporočamo, da pari pred ponovnim postopkom vzamejo premor in se osredotočijo nase in svojo psihično stabilnost.
Da je psihološko breme zdravljenja neplodnosti visoko, kažejo tudi primeri, ko po zaključku postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo pari dobijo otroka – in se razidejo. »Ti pari gredo skozi tako velike obremenitve že med trajanjem vseh postopkov zdravljenja, da ko dobijo dojenčka, enostavno ne zmorejo več in se razidejo. To ni pravilo, so pa tudi takšni pari,« pove klinična psihologinja Globevnik Velikonja.
Moški manj govorijo o stiski, a prej prosijo za pomoč
Ko govorimo o čustvovanju in doživljanju stresa, so nekatera področja skupna moškim in ženskam, vendar pa moški manj govorijo o svojih stiskah, ženske jih izrazijo pogosteje, strne ugotovitve iz prakse dr. Alja Stvarnik, ki se ukvarja s področjem zakonske in družinske terapije. Če pari pridejo na posvetovanje zaradi neplodnosti, je terapija krajša in obravnava psihološke obremenitve, povezane z dinamiko in zdravljenjem neplodnosti. »Kadar se partnerja zapirata tudi drug pred drugim, želimo v varnem okolju odpirati problematične vsebine in občutke, kot so, ali sva predolgo odlašala z nosečnostjo, ali je krivda najina in podobno.« Ključna je partnerska dinamika, zato se terapije osredotočajo na komunikacijo in razbremenjevanjo stresa.
Zanimivo je, da so partnerji tisti, ki se po pomoč terapevtke obrnejo v primeru iskanja rešitev za stisko. »Oni so pobudniki in se dogovarjajo za ta srečanja. Če se ženska sama obrne name, jo povabim, naj partner pride zraven, ker je to njuna pot, ki je drugačna,« razkriva družinska terapevtka. Pomembno je, da partnerja med (neuspešnim) zdravljenjem poskrbita zase, za »svetost svojega odnosa, ki je obstajal že pred odločitvijo za otroka«, in se izogibata dodatnim stresnim situacijam.
