Lani je na slovenskih cestah umrlo najmanj ljudi doslej (71), kar je napredek, kar zadeva varnost v prometu. A takoj, ko pomislimo, da sta za vsako žrtvijo ime in priimek ter da vsako lahko pomnožimo z nekajkrat večjim številom žalujočih, ki so v nesreči za vselej izgubili svojega bližnjega, pridemo do tega, da zadovoljstva v pravem pomenu besede v tem primeru seveda ne more biti. Manj mrtvih je pač nekaj povsem drugega kot denimo manj brezposelnih in resnično zadovoljni bomo lahko šele, ko bomo v praksi udejanjili cilj tako imenovane vizije nič – torej nič mrtvih na slovenskih cestah.
No, malce drugačna definicija vizije nič medtem pravi, da to pomeni tudi nič huje poškodovanih. Na tem področju je vse skupaj bistveno bolj zaskrbljujoče. Medtem ko je na slovenskih cestah lani umrlo 12 ljudi manj kot leto prej (83) in devet manj kot v s tega vidika najvarnejšem letu do lanskega (leta 2020 je bilo smrtnih žrtev 80), je število huje telesno poškodovanih znova zraslo in je celo prvič po letu 2015 spet preseglo število 900. Ogromno dela nas torej še čaka, da bomo s prometno varnostjo v naši državi lahko resnično zadovoljni. Tudi zato, ker je med najpogostejšimi dejavniki tveganja nastanka prometnih nesreč še vedno alkohol. Vsem naporom navkljub je namreč že vsaj zadnjih deset let okoli 10 odstotkov vseh prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola. Oziroma skoraj četrtina tistih s smrtnim izidom.
Vzroki vseskozi isti
Kakor koli obrnemo, je dejstvo, da se korenite spremembe čez noč ne morejo zgoditi, zato smo na napredek, ki je nenazadnje v zadnjem petletnem obdobju med najboljšimi v Evropski uniji, lahko ponosni. V tej luči velja izpostaviti tudi, da denimo lani v prometu ni bilo nobenega umrlega na električnem skiroju, da so umrli »le« trije mlajši od 18 let, da je najmanj doslej tako umrlih kolesarjev (6) in pešcev (6) pa tudi potnikov v vozilih (9). »Lani nam je v Sloveniji uspelo uresničiti 'vizijo nič' v enajstih od 51 tednov, kar nam vliva dodatno upanje za prihodnost. Najdaljše obdobje brez smrtne prometne nesreče pa je bilo med 16. marcem in 12. aprilom – 28 zaporednih dni,« je povedala direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) Simona Felser. Za primerjavo je dodala, da smo imeli v letu 2023 dve obdobji po 17 dni brez smrtne prometne nesreče (od 2. do 18. marca in med 20. septembrom in 6. oktobrom). Med najpogostejšimi vzroki vseh hudih in smrtnih prometnih nesreč v lanskem letu sicer lahko identificiramo neprilagojeno hitrost (39 odstotkov), nepravilno stran oziroma smer vožnje (19) in neupoštevanje pravil o prednosti (16). Ta vrstni red se v zadnjih desetih letih ne spreminja, kot se torej ne niti delež alkoholiziranih povzročiteljev.
Še bolj impresiven je napredek, če se ozremo še dlje v preteklost. Od samostojnosti Slovenije do konca lanskega leta so naše ceste terjale 7953 življenj, skoraj 330.000 ljudi pa se je v prometnih nesrečah huje telesno poškodovalo. »To je toliko žrtev, kot bi izgubili celotno prebivalstvo mesta, kot je Slovenska Bistrica, ali vse prebivalce občine Beltinci, in več poškodovanih, kot je prebivalcev občine Ljubljana,« so povedali pri AVP. Dodali pa so, da nam je od osamosvojitve uspelo za več kot štirikrat zmanjšati število žrtev prometnih nesreč – medtem ko so v začetku 90. let prometne nesreče zahtevale več kot 450 življenj na leto, smo danes to število zmanjšali pod 100. Še bolj je vse skupaj spodbudno, če upoštevamo, da je do omenjenega napredka prišlo kljub velikemu povečanju povprečnega dnevnega prometa na naših avtocestah in hitrih cestah. Ta se je namreč v zadnjih 20 letih povečal za več kot 80 odstotkov, medtem ko se je denimo tovorni promet v zadnjih 23 letih povečal za kar 150 odstotkov!
Čaka nas še veliko dela
Da so slovenske ceste danes varnejše, je rezultat dolgoletnih prizadevanj in aktivnosti številnih akterjev. Poleg preventive in ozaveščanja so po mnenju AVP k temu vsekakor prispevali tudi zgraditev avtocestnega križa in uvedba vinjet, sodobnejša prevozna sredstva s pasivnimi in aktivnimi varnostnimi sistemi, boljši nadzor nad šolami vožnje in tečaj za voznike začetnike, spremembe zakonodaje in večje kazni za kršitelje cestnoprometnih predpisov. »Vsekakor se bomo morali vsi zelo potruditi, da do leta 2030 dosežemo cilj resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa: zmanjšati število smrtnih žrtev na največ 50 oseb in hudo telesno poškodovanih na največ 400. To je cilj, ki zahteva čas, trdo delo in sodelovanje vseh nas – tako državnih institucij kot nevladnih organizacij ter vsakega posameznika,« so še dodali.
Ukrepi in dejavnosti, kako doseči cilje ter glavne ciljne skupine, so prav tako opredeljeni v resoluciji, in sicer kot globalni stebri (prostorsko načrtovanje, varna cestna infrastruktura, varna vozila, varnost uporabnikov cest, odziv po nesreči in rehabilitacija) in nacionalni stebri (nove oblike mobilnosti, poklicni vozniki gospodarskih vozil, vozniki motociklov in mopedov, starejši udeleženci v prometu). »Glede na demografske spremembe bomo morali več pozornosti namenjati starejšim udeležencem v prometu, tako voznikom osebnih vozil kot (električnih) koles, voznikom tovornih vozil, izziv predstavljajo vozniki električnih skirojev … Potrebovali smo desetletja, da smo varnostni pas sprejeli kot standard, in leta, da smo vzpostavili kulturo reševalnega pasu na avtocestah. Vzrokov vseh nesreč pa ne bomo mogli nikoli predvideti oziroma odstraniti. Človek lahko vedno stori napako, a narediti moramo vse, da posledice ne bodo tragične. Z vztrajnostjo, ozaveščanjem in preventivnimi akcijami si bomo še naprej prizadevali za izboljšanje prometne varnosti. Poudarjamo tudi, da lahko k izboljšanju prometne varnosti najbolj konkretno prispeva reden nadzor na cestah, in ugotavljamo, da je včasih za velik učinek na prometno varnost na določenih odsekih cest dovolj že majhna sprememba infrastrukture,« so še povedali pri AVP.
