V začetku septembra so na stadionu v Stožicah odigrali nogometno tekmo lige narodov med Slovenijo in Avstrijo. Tekma se je končala neodločeno, organizatorjem in novinarjem pa so po tekmi še dolgo odzvanjale besede selektorja avstrijskega moštva Ralfa Rangnicka, ki je neobičajno grobo kritiziral zeleno igralno površino na našem največjem nogometnem objektu. »Igrišče je bilo popolna katastrofa – kombinacija mastnega in neravnega. Vsekakor nevredno tekmovanja, kot je liga narodov.«
Morda bi za trenutek pomislili, da so avstrijski nogometni navdušenci pričakovali zmago nad Slovenijo in so bili razburjeni, ker je niso dosegli, a je treba pošteno reči, da je bil za naše severne sosede rezultat razmeroma ugoden, remi v gosteh, zato se zdi, da je bil avstrijski selektor zelo odkrit. Zanimivo, po tekmi je župan Zoran Janković jasno poudaril: »Meni je bilo igrišče dobro.« Kljub temu se je po tekmi začelo govoriti o novi obnovi travnatih delov objekta. Stanje travnate površine na stadionu Stožice je kljub prenovi, ki je potekala marca, še vedno slabo, smo slišali. Težave naj bi imeli s preobremenjenostjo igrišča in odtekanjem vode. Vnovična prenova igrišča se bo začela decembra, ko bodo prvoligaški nogometaši Olimpije in Brava spali svoje zimsko spanje.
Smo pa v Dnevniku pred dnevi lahko prebrali izjavo, ki podobno kot avstrijski selektor brez dlake na jeziku kritizira problematiko in arhitekturo stadiona v Stožicah. »Naredili so na pogled všečen stadion, vendar nobenega strokovnjaka niso vprašali, ali bo na njem trava rasla,« je prepričan Martin Vilar, mojster za travnato rušo. Hkrati pa je treba v bran našemu največjemu stadionu vseeno dodati, da je trava na vseh naših prvoligaških igriščih, razen morda v Murski Soboti, obupna. O tem, kaj se bo v prihodnje dogajalo z našimi tereni, smo se po odgovore podali k odgovornim na Nogometno zvezo Slovenije (NZS).
Izredno zahtevne vremenske razmere
»V letošnji sezoni se resnično soočamo z izredno zahtevnimi razmerami glede stanja travnatih površin po vsej Sloveniji. Igrišča v Stožicah, Celju, Novi Gorici, Kopru, pa tudi igrišča v preostalih ligah pod okriljem NZS, so bila poleti izpostavljena ekstremnim vremenskim razmeram, kar je močno vplivalo na kakovost igralnih površin. Naša zveza je zavezana k temu, da prvenstvo izpeljemo na najvišji možni ravni, pri čemer sledimo načelom regularnosti tekmovanj na vseh ravneh,« nam je povedal Matjaž Krajnik. Zagotovil nam je, da NZS ves čas spremlja stanje vzdrževanja nogometnih igrišč, še posebno pri klubih, ki sodelujejo na tekmovanjih pod njihovim okriljem.
Naša nogometna zveza organizira seminarje za vzdrževalce igrišč, da bi dosegli čim višjo raven vzdrževanja, a kaj ko je bilo letošnje poletje zaradi izrednih vremenskih razmer še posebno zahtevno in je prispevalo k poslabšanju stanja številnih travnatih površin. »Med glavne vzroke za slabše stanje štejemo izredne temperature, dolga obdobja suše, vdor neželenih trav in njihovo odmiranje, bolezni ter pomanjkanje ustreznega namakanja. Poleg naravnih dejavnikov pa opažamo tudi pomanjkanje kadrovskih virov in znanja, varčevanje pri uporabi gnojil in drugih vzdrževalnih sredstev, preobremenjeno uporabo glavnega igrišča ter premajhne investicije lastnikov infrastrukture, občin in države v obnovo glavnih igrišč, gradnjo pomožnih igrišč in posodobitev namakalnih sistemov,« je še dodal Krajnik.
Poudaril je, da so se v NZS zavezali, da bodo po najboljših močeh podpirali izboljšanje stanja nogometnih površin in obenem vzpostavili tesnejše sodelovanje z lastniki igrišč, klubi in občinami, da bi zmanjšali tveganja za nadaljnje poslabšanje stanja zelenic.
Igranje Primorja v Ajdovščini
Med moštvi, ki nimajo težav samo s travnato zelenico, je Primorje iz Ajdovščine, ki pa svojih tekem v veliki večini ne sme igrati na domačem stadionu. Pri NZS pravijo, da objekt ne izpolnjuje vseh infrastrukturnih zahtev za tekmovanje v prvi ligi. Poleg manjkajoče razsvetljave, ki je pogoj za večerne termine, stadion ni imel ustreznih TV-stolpov, kar onemogoča uporabo sistema VAR. Klub je moral zaradi tega postaviti začasne konstrukcije, da bi izpolnil te zahteve. Predsednik kluba Bojan Adžić je po drugi strani prepričan, da bi Primorje, ki je večino domačih tekem igralo kar v bližnji Novi Gorici, lahko brez težav nastopalo tudi doma. Vendar so zdaj pravzaprav zadovoljni, ker jim je NZS dovolila igrati vsaj z Olimpijo in z Bravom doma, hkrati pa so se že začela dela v zvezi z nujnimi reflektorji: »Prepričani smo, da bomo spomladi vse domače tekme že igrali pod reflektorji v Ajdovščini. Ne vemo pa, kdo bo še igral, če se občina in lokalno gospodarstvo ne bosta vključila v pomoč klubu,« se sprašuje Adžić, ki vidi, da je v Vipavski dolini nekaj velikih, tudi globalnih podjetij, v katerih naj bi ljudje imeli svetovljanski nazor. »Morda ga imajo, posluha za šport, v našem primeru za nogomet, pa enostavno ni. V našem klubu skozi šport rastejo bodoči potencialni zaposlitveni kadri, ki bodo prišli še kako prav tem podjetjem, in resnično ne razumem njihovega razmišljanja in odnosa,« pravi predsednik Primorja, kolektiva, ki nima niti generalnega sponzorja.
»Enostavno se ne moremo znebiti občutka, da smo na vseh področjih v naši dolini nezaželeni,« še pravi predsednik kluba, ki je spomladi nekoliko presenetljivo napredoval v prvo slovensko ligo. Tudi zato ga moti sistem uravnilovke, ki daje vsem ekipnim športom v občini enake vsote letnega denarja, čeprav nogometa že dolgo ne gre več primerjati z drugimi ekipnimi športi z žogo in čeprav imajo na treningih v vseh mlajših kategorijah kot največji klub več kot 350 otrok. Kar bi seveda občina morala upoštevati.
