»S predlogi protiukrepov EU sem izrazito zadovoljen, saj so vezani na proizvode, kjer je visok delež dodane vrednosti iz ZDA in imamo za njih tudi veliko substitutov oziroma možnosti uvoza iz drugih držav. Dodatno pa je dobra večfazna implementacija protiukrepov, ki odpira možnost za pogajanja o izvzetjih iz aktualnih carin ali nižji carinski stopnji. Prav tako carine prizadenejo v pomembni meri končne potrošniške izdelke, kar pomeni, da ne predstavljajo stroškov za našo industrijo,« je napovedane protiukrepe EU ob Trumpovi uvedbi 25-odstotnih carin na uvoz izdelkov iz jekla in aluminija ocenil Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.
Negotove napovedi
»Obseg blaga, ki bo predmet carin od 1. in od 13. aprila dalje, je v vrednosti blaga 27 milijard evrov, kar ni veliko. Ta vrednost je enaka vrednosti izvoza izdelkov v ZDA, ki so že danes predmet višje carine. Ameriške uvozne carine na izdelke iz jekla in aluminija so bile univerzalne, zato neposredno tujim tekmecem na trgu ZDA ne pomenijo prednostne obravnave glede na evropske proizvajalce. Izziv, ki bi se lahko sčasoma pojavil, bi bil večji izvoz teh izdelkov iz Azije na evropski trg, kar bi povečalo pritisk na cene teh izdelkov in poslabšalo konkurenčnost industrije. Na drugi strani pa napoved večjih investicij v Nemčiji nekoliko dviga optimizem o prihodnjem povpraševanju,« se prehudega vpliva sedanjih ameriških carin na slovensko in evropsko gospodarstvo ne boji Ivanc, ki pa se vseeno zaveda Trumpove nepredvidljivosti in možnosti zaostrovanja ukrepov.
»Na drugi strani nimamo povsem racionalnega sogovornika, zato je težko presoditi, ali bo naslednji korak proti EU zaostrovanje ali sprostitev obstoječih ukrepov, torej carin na jeklo in aluminij ter številne izdelke iz teh dveh materialov. Podobno verjetnost pripisujem kar obema opcijama,« je konec minulega tedna priznal Ivanc. A kot se je pokazalo v začetku tega tedna, Trumpov odziv ni prav nič spravljiv. Nasprotno. Evropski uniji je zagrozil s kar 200-odstotnimi carinami na vino, šampanjec in druge alkoholne pijače, če bo Bruselj uvedel napovedane 50-odstotne carine na uvoz ameriškega viskija.
Nove grožnje in žrtve
»Evropska unija, ena najbolj sovražnih in na področju davkov in carin agresivnih sil na svetu, vzpostavljena z enim samim ciljem izkoriščanja ZDA, je pravkar uvedla 50-odstotne carine na viski. Če ta ukrep ne bo takoj odpravljen, bodo ZDA v kratkem uvedle 200-odstotne carine na vse vino, šampanjec in druge alkoholne pijače, ki prihajajo iz Francije in drugih držav EU. To bo odlično za proizvajalce vina in penine v ZDA,« je Trump zapisal na omrežju truth social.
Na Trumpove grožnje se je že odzval francoski minister za trgovino Laurent Saint Martin, ki je na omrežju X zapisal, da Francija ne bo popustila pred ameriškimi grožnjami: »Trump stopnjuje trgovinsko vojno, ki jo je sam začel. Francija ostaja odločena, da se bo odzvala skupaj z evropsko komisijo in svojimi partnerji.« Manj bojevito so se odzvali v francoskem združenju izvoznikov vina in žganih pijač FEVS. »Ukrepi EU so nas postavili za neposredno tarčo ameriškega predsednika. Utrujeni smo od tega, da nas sistematično žrtvujejo za namene, s katerimi nimamo nič,« je potožil šef FEVS Nicolas Ozanam in evropsko komisijo pozval k bolj realističnemu odzivanju. Tudi evropsko trgovinsko združenje Spirits Europe, ki zastopa proizvajalce žganih pijač, je EU in ZDA pozvalo, naj prenehajo izkoriščati ta gospodarski sektor za barantanje v carinski vojni. »Ta maščevalni krog po načelu 'milo za drago' se mora zdaj končati! Obe strani pozivamo, naj prenehata uporabljati naš sektor kot pogajalsko sredstvo v konfliktih, ki nimajo nobene zveze z nami,« so zapisali v izjavi.
V zidu protiukrepov EU, ki bi podražili uvoz nekaterih ameriških izdelkov, se torej že kažejo prve razpoke in bojazni pred posledicami za nekatere evropske izvoznike. Dogajanje malce spominja na nekatere preobrate in popravke po prvotnem kanadskem odzivu na ameriške carine. Premier Ontaria Doug Ford je namreč kot protiukrep zoper ameriško uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz iz Kanade napovedal boleče zvišanje cene elektrike za ZDA, po Trumpovem besnem odzivu – carine na uvoz aluminija in jekla iz Kanade je takoj podvojil na 50 odstotkov – pa je Ontario, ki zagotavlja elektriko za države New York, Minnesota in Michigan (tam bi se račun za elektriko zaradi zagrožene podražitve zvišal v povprečju za 70 ameriških dolarjev), brž umaknil grožnjo. »Če bodo ZDA zaostrile razmere, jim bom elektriko povsem izklopil. Verjemite mi, da tega nočem narediti. Grozno se počutim zaradi Američanov, ki niso sprožili te trgovinske vojne. Odgovorna je le ena oseba – predsednik Trump,« je sprva grozil Ford, a se potem ustrašil posledic.
Bruselj še čaka
Korak nazaj je naredil tudi Trump, ki je hitro preklical podvojitev carin za kanadsko jeklo in aluminij. Svojo nepredvidljivost je pokazal že pred tem, ko je za mesec dni najprej preložil uvedbo carin na vse izdelke iz Kanade, potem pa jo je tako kot EU čez noč udaril s carinami na jeklo in aluminij. Hkrati je zagrozil, da bo z višjimi carinami uničil kanadsko avtomobilsko industrijo. Kanada zdaj kljub Trumpovemu enomesečnemu premoru ohranja carine na uvoz pomarančnega soka, gospodinjskih aparatov, kozmetike, obutve, motorjev in papirja iz ZDA. Bruselj carine na uvoz ameriškega viskija, ki je že razjezila Trumpa, sploh še ni uveljavil, je pa napovedal postopno uvedbo protiukrepov. Prvega aprila naj bi začele veljati carine na uvoz kavbojk, viskija, tobaka, koruze in riža iz ZDA. Sredi aprila bodo predvidoma začeli veljati dodatni ukrepi, kot so carine za izdelke iz jekla in aluminija, tekstil, usnjene in lesene izdelke ter gospodinjske aparate, pa tudi carine na določene kmetijske izdelke.
Zmešnjava, negotovost in kazanje mišic se bodo tudi v prihodnjih dneh in tednih verjetno nadaljevali, poleg Trumpove nepredvidljivosti pa ostaja gotovo le, da carine nikomur ne prinašajo nič dobrega. Čeprav ameriški predsednik računa, da bodo carine spodbudile proizvodnjo jekla in aluminija v ZDA, poznavalci opozarjajo, da bodo zvišane cene prizadele le ameriške potrošnike in zmanjšale gospodarsko rast.
Šibek učinek
»V ekonomiji je povsem jasno, da imajo carine več negativnih kot pozitivnih posledic. Zaradi njih bi se ameriško gospodarstvo še manj vključevalo v mednarodno menjavo in delitev dela, s tem pa izgublja konkurenčnost, ki jim že zdaj peša. Mednarodna menjava in delitev dela pomenita izkoriščanje primerjalnih prednosti posamezne države, umikanje iz menjave pa to otežuje. Če se proizvodnja seli iz Mehike v ZDA, bo postala dražja. Carine se neposredno prenašajo v cene, plačujejo pa jih Američani. Obstaja sicer teza, da bodo carine povečale prihodke proračuna in da se bodo ti prihodki lahko uporabili za zmanjšanje notranjih davkov, a to je iluzija, ki makroekonomsko ne drži vode,« razlaga ekonomist dr. Maks Tajnikar, ki verjame, da carine tudi kot povračilni protiukrep niso najboljša rešitev.
»Pravzaprav bi bilo bolje, če druge države sploh ne uvedejo nasprotnih carin na ameriško blago, saj te prizadenejo evropske potrošnike in stopnjujejo trgovinsko vojno. Bolj smiselne od nabijanja carin na ameriško blago so izvozne takse, kakršne so Kanadčani želeli uvesti na izvoz elektrike. Povračilni ukrepi nasploh nimajo velikega učinka, saj ZDA zelo majhen del svojega BDP menjajo s tujino, le okrog 11 odstotkov. Učinki carin torej ne morejo biti ne vem kako pomembni za celotno gospodarstvo, če skoraj 90 odstotkov ameriškega gospodarstva sploh ne sodeluje pri tem. Kvečjemu utrpi kakšno posledico, kot je dražja elektrika, jeklo, hrana. Ameriško gospodarstvo je eno najbolj avtonomnih, zato imajo protiukrepi šibek učinek. Po drugi strani pa tudi Trump s carinami ne bo mogel doseči vseh ciljev, ki jih želi, torej tudi bistvenega znižanja deficita trgovinske bilance ne. Trgovinski deficit ZDA ne nastaja na teh 11 odstotkih, ampak je posledica zgodovinsko rekordnega deficita državnega proračuna. Kadar ta deficit obstaja skupaj z deficitom trgovinske bilance, je drugi praviloma povezan s prvim. Jedro ameriškega problema torej tiči v njihovem državnem proračunu. ZDA si deficit proračuna lahko privoščijo, ker imajo pač dolar, ki je mednarodna valuta in ga države, gospodarstva in gospodinjstva kupujejo. A dolar je lahko mednarodna valuta le, če je ameriško gospodarstvo v večji meri prisotno v mednarodni menjavi, zato carine, ki ga umikajo iz mednarodne menjave, načenjajo tudi prednost, ki jim jo daje dolar. Vsa zgodba s carinami jim torej sploh ne koristi, a se Trump tega najbrž ne zaveda,« se v malce bolj zamegljene učinke carin poglablja Tajnikar.
