»Ne spreminjam mnenja, sem pa zelo prilagodljiv,« je te dni čisto resno izjavil ameriški predsednik Donald Trump, ki je v minulih tednih iz dneva v dan skrbel za velike preobrate in drastično spreminjal svoje na videz slabo premišljene odločitve, ki zadevajo ves svet.
Čas za pogajanja
Potem ko so v začetku tega meseca za večino držav in ozemelj (celo tistih, na katerih živijo le pingvini) začele veljati desetodstotne carine na uvoz blaga v ZDA, jim je že nekaj dni pozneje dodal še dodatne carine v razponu od 11 do 50 odstotkov, izračunane po precej čudni in nelogični formuli. Čeprav je napovedal, da ne bo nobenega popuščanja, je že nekaj dni zatem dvig carin zamrznil za 90 dni (le za Kitajsko, ki je takoj sprejela protiukrepe, jih je še povišal). »No, zdelo se mi je, da so ljudje nekoliko prehitevali dogodke. Postajali so malce nervozni in prestrašeni,« je razložil nenadni zasuk, ki so mu v resnici botrovali dramatični padci cen delnic in ameriških obveznic, saj je močno padlo zaupanje vlagateljev in je zahtevani donos obveznic poskočil s treh na 4,5 odstotne točke.
Za nov preobrat je samozvani »stabilni genij« poskrbel, ko je iz kar 145-odstotnih carin za Kitajsko čez noč izvzel kopico tehnoloških izdelkov. Med njimi so pametni telefoni, računalniki, televizorji in številne komponente zanje, saj je kar 90 odstotkov ameriških iphonov izdelanih na Kitajskem, s carinami pa bi cena tega telefona zrasla na 3500 dolarjev. »To je majhen korak. Pozivamo ZDA, da naredijo velik korak in popolnoma odpravijo napačno prakso recipročnih carin ter se vrnejo na pravo pot vzajemnega spoštovanja,« so to potezo ocenili na kitajskem ministrstvu za trgovino.
V torek je stopil Trump še korak dlje in ob priznanjo, da so carine za Kitajsko zelo visoke, napovedal njihovo »znatno znižalnje«. Prepričan je, da bo Kitajska na koncu »morala skleniti dogovor, če bo hotela poslovati z ZDA«.
»Stabilni genij« z neuravnoteženimi izjavami pretresa svet
Po začasni zamrznitvi carin je tudi EU začasno odložila svoje že napovedane protiukrepe, čeprav 10-odstotne splošne carine in 25-odstotne carine na jeklo in aluminij iz EU ostajajo v veljavi in proračunu ZDA že prinašajo dobrodošle prihodke. Medtem ko se predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen še ni uspelo niti srečati z ameriškim predsednikom, ga je minuli teden skušala nekoliko omehčati italijanska premierka Giorgia Meloni, ki ga je v Beli hiši označila za fantastičnega voditelja in mu obljubila povečanje italijanskih izdatkov za Nato. Do nje je bil prijazen tudi Trump in izrazil prepričanje, da bo z EU dosegel dogovor o carinah. »Dosegli bomo trgovinski dogovor, stoodstotno sem prepričan. Ampak bo moral biti pravičen dogovor,« je dodal Trump, ki pa seveda ni razlagal, kaj bi bil zanj pravičen dogovor.
»V svojem življenju se ne spomnim, da bi kdo s svojimi neuravnoteženimi izjavami in dejanji tako pretresal svetovno gospodarstvo, kot zdaj počne Trump. Ker izjave in napovedi ves čas tudi spreminja, ko vidi drugačne učinke, kot jih je pričakoval, je težko kar koli napovedovati. S carinami, ki so dokaj primitiven instrument fiskalne politike, želi zmanjšati trgovinski deficit, a carine ne bodo odpravile premajhne konkurenčnosti ameriškega blaga. Njihov glavni izvoz so storitve, svoj industrijski značaj pa so ZDA izgubile in težko ga bo vrniti. Bolj kot carine lahko morda pomaga kakšna politika državnih podpor in investicij, kot običajno delajo drugje v svetu. Pomaga tudi podpora znanosti, ki lahko razvija nove proizvode in prispeva k večji konkurenčnosti, a Trump počne ravno nasprotno, ko jemlje denar harvardski univerzi, ker se mu velike univerze zdijo leglo tujcev in svobodnih pogledov,« se čudi Trumpovim ukrepom ekonomist dr. Maks Tajnikar.
Pomen enotnosti EU
»Evropa je s protiukrepi na ameriške carine zadržana, kar je po mojem prav, čeprav to ni splošno mnenje. Nobene potrebe ni za pretirane reakcije, saj s protiukrepi le dražimo uvožene izdelke potrošnikom in stopnjujemo trgovinsko vojno. Sicer pa EU kakšnih ukrepov niti ne more tako hitro in odločno sprejemati kot države, ki imajo diktatorje, saj je vendarle demokratična skupnost različnih držav. Evropa ima v sebi izredno moč, a je v zadnjih letih žal postala ranljiva in šibkejša zaradi hitenja z zelenim prehodom, čeprav nima ustreznih tehnologij in energetskih virov za to. Prehitro se je tudi odpovedala klasični avtomobilski industriji, ki ji Kitajci niso mogli konkurirati, pri električnih pa mi ne moremo njim, zato je bila to precej samomorilska poteza EU. Razumljivo pa je, da so se na Trumpove ukrepe morali odzvati Kitajci, ki so dejansko izzvani. EU in Slovenija pa na Kitajsko, ki je vse bolj uspešna in vplivna, ne bi smeli gledati kot na sovražnika, ampak kot na partnerja, s katerim velja gospodarsko sodelovati, saj se v tamkajšnji avtomobilski industriji odpira veliko možnosti za naša podjetja,« je Tajnikar ocenil položaj EU na pragu možne trgovinske vojne.
O najboljšem mogočem pristopu EU k pogajanjem s Trumpom razmišlja tudi ekonomist dr. Bogomir Kovač. »Za EU je ključno, da pri pogajanjih s Trumpom ostane čim bolj enotna. Trump bi se sicer raje pogovarjal z vsako državo posebej in bo to poskušal, saj mu je veliko lažje spreminjati bilateralne odnose. Zanj evropska komisija kot akter niti ne obstaja, saj ta ni izvoznik, in bi se o izvozu avtov raje menil z Nemčijo, o šampanjcu pa s Francijo in tako naprej. EU je veliko bolj močna, če nastopa enotno, saj v ekonomskem smislu nekaj pomeni le s svojim enotnim trgom in svojim monetarnim sistemom. Tudi položaj evra in dolarja je namreč pomemben, čeprav EU nima tako pomembne vloge pri nakupih vrednostnih ameriških vrednostnih papirjev, kot jo imata Kitajska in Japonska, ki lahko tudi s prodajo ameriških obveznic prizadeneta ZDA. Adut EU je lahko tudi tesnejše povezovanje s Kitajsko, ki ne namerava popuščati Američanom. Ob zaostrovanju trgovinske vojne lahko EU poseže le po zelo selektivnih ukrepih na tistih področjih, kjer so ZDA občutljive. Nima pa kakšne resne alternative in manevrskega prostora pri finančnih in digitalnih storitvah, ki so pod vplivom ameriških monopolov in jih ni mogoče nadomestiti hitro in brez škode.«
In kako ocenjuje Trumpove dosedanje poteze? »Trumpu je sicer s tistim pompoznim dnevom osvoboditve uspelo dobiti želeno svetovno pozornost, a je hitro doživel tudi hladen tuš. Po eni strani zaradi močne reakcije finančnih trgov, kar je bil udarec za njegov ožji krog podpornikov, zato se je moral potegniti nazaj. Po drugi strani ga je najbrž nekoliko presenetil tudi odločen odgovor Kitajske, s katero poteka glavna ekonomska in politično-strateška bitka. Kitajska je pokazala, da se ZDA ne boji. Sedanja 90-dnevna zamrznitev carin daje upanje, da se juha ne bo pojedla tako vroča in da končni šok ne bo tako velik, kot je sprva kazalo. ZDA skušajo demonstrirati svojo politično in ekonomsko moč, a si ne morejo privoščiti kakšne demontaže svetovne trgovinske ureditve, ki je danes mnogo bolj globalizirana in povezana kot kadar koli doslej in so jo ZDA same intenzivno gradile po vojni. Dobro je, da je Trump, ki se v svojem vehementnem imperialnem slogu želi obnašati kot gospodar sveta, takoj občutil reakcijo zaradi negotovosti, ki jo je s svojimi ukrepi povzročil. Zdaj so reagirali finančni trgi, pojutrišnjem ga čaka še pritisk realnega sektorja, ko bo prišlo do recesije in inflacije, ob slednji bo reagiral še Fed z zvišanjem obrestnih mer, kar bo seveda škodovalo gospodarski rasti,« predvideva Kovač.
