Zgodovina 21. stoletja je bila doslej precej zaznamovana predvsem z razvojem pametnih telefonov, računalnikov in interneta. Vsaj če gledamo vsakdanje življenje. To pa je navsezadnje del zgodovine, še posebej novejše zgodovine. Če je bila ta nekoč predvsem pod vtisom zgodb o kraljih in kraljicah, stoletnih vojnah in njihovih generalih, je zdajšnji čas zaznamovan s premiki v množicah, v naših »majhnih življenjih«. Leto 2012 pa je zanimivo tudi zato, ker je preprosta mobilna aplikacija spremenila ljubezensko življenje slehernika (no, vsaj tistih, ki so lahko na novi način iskali sorodno dušo).
Danes lahko z opozorilom na zgornjem delu zaslona pametnega telefona dobimo namig, da se je pojavila oseba, ki bi utegnila spremeniti naše življenje. Takoj si lahko ogledamo, kdo je tista 36-letna Petra ali Peter, kar koli že iščemo, ki ustreza našim pričakovanjem in željam, kot jih vidijo matematični algoritmi. Osebo lahko takoj vidimo, tudi njen običajno širok nasmeh, njene zdrave zobe in oči. Takoj vidimo, ali naš »izbranec« oziroma »izbranka« kadi ali ne, se ukvarja s športom kot mi, bere, potuje in ali išče resno zvezo.
Genialna ideja
Aprila 2012 sicer ljubezni še ni bilo mogoče iskati na tak način. Takrat so ameriški študentje še izpopolnjevali svojo genialno idejo: aplikacijo, ki omogoča spoznavanje zunaj geografskih omejitev univerzitetnega kampusa. Maja istega leta je aplikacija tinder nato ugledala luč sveta in kmalu preplavila planet. Prvi odzivi v medijih so bili polni navdušenja in radovednosti. Poročali so o novi »digitalni romantiki«, ki se je dotlej zdela nadvse futuristična. (Razen nekaj podobnih poskusov na Japonskem, kjer so topogledno sicer svetlobna leta naprej in so med drugim uporabljali obeske za ključe, ki so uporabnika obveščali, da je v njihovi bližini sorodna duša. A tudi to se zdi v primerjavi s tinderjem nekoliko staromodno in analogno.)
Seveda so kmalu sledili številni konkurenti, med katerimi mnogih v Sloveniji niti nismo spoznali. Taki so gappn, okcupid, bumble, fruitz. Toda tinder je ostal simbol nove dobe zmenkarij, ki je ljubezenske odnose umestil na doseg roke.
Pred tinderjem je podoben princip uporabilo še nekaj drugih podobnih pogruntavščin, vendar so imele drugačen fokus in so bile nemara precej pred svojim časom ter tako manj opažene. Zanimiv primer je bila geolokalizirana aplikacija za homoseksualce grindr, vendar pri njej niso skrivali drugačnega glavnega namena – hitrih, neposrednih spolnih srečanj.
Tinder ne objavlja številk po posameznih državah, obstajajo bolj ali manj samo ugibanja. Vendar je splošna ocena, da je aplikacijo že uporabilo pet odstotkov odraslih, kar pri nas pomeni nekaj tisoč, morda celo deset tisoč uporabnikov.
Že konec leta 2014 so uporabniki (takrat predvsem v Ameriki) na tinderju v povprečju dosegli 12 milijonov medsebojnih ujemanj na dan. Aprila 2015 so uporabniki vsak dan »drsali« skozi 1,6 milijarde profilov in dosegli več kot 26 milijonov ujemanj na dan. Skupaj je bilo od ustanovitve do danes ustvarjenih že več kot 558 milijard potencialnih parov, kar priča o izjemni priljubljenosti in globalnem dosegu aplikacije. Tinder je s svojim preprostim uporabniškim vmesnikom in inovativno idejo podrsavanja po zaslonu dodobra zaznamoval svet spletnega spoznavanja.
Moški in ženske
V eni od raziskav, opravljeni leta 2016, se je ekipa znanstvenikov osredotočila na uporabnike tinderja v New Yorku in Londonu. Raziskovalci so ustvarili tri profile s profesionalnimi, vendar neresničnimi fotografijami, dva dodatna pa z resničnimi slikami prostovoljcev – enega brez fotografij in še en profil, ki je bil videti kot deaktiviran. Vse fotografije so prikazovale ljudi povprečne privlačnosti, vsak ustvarjeni profil pa je všečkal vse, kar mu je aplikacija ponudila. Raziskovalci so nato spremljali, koliko povratnih všečkov so prejeli nazaj.
Rezultati so pokazali zelo različen pristop do všečkanja pri moških in ženskah. Moški so na predlagane profile večinoma odgovarjali s srčkom, prejeli pa so le 0,6 odstotka povratnih všečkov. Po drugi strani so ženske všečkale veliko manj, vendar so prejele kar deset odstotkov ujemanj. Čeprav so torej moški všečkali skoraj vse profile, so na koncu prejemali obvestila o ujemanju precej redkeje kot ženske.
Študija je razkrila še zanimive razlike v pogostosti in dolžini prvih poslanih sporočil. Ko je prišlo do ujemanja, so ženske veliko pogosteje kot moški prve začele pogovor – v 21 odstotkih primerov v primerjavi s sedmimi odstotki pri moških. Obenem so moški prvo sporočilo poslali v povprečju v petih minutah, ženske pa so si vzele povprečno 18 minut. Poleg tega so se uvodna sporočila pri moških pogosto omejila na kratke pozdrave (okoli 12 znakov), medtem ko so ženske v uvodnem stiku zapisale v povprečju 122 znakov.
Znanstveniki so iz teh razlik sklepali, da so moški na tinderju običajno »bolj napadalni« oziroma manj izbirčni, ženske pa so sicer bolj zadržane, vendar kasneje pokažejo večjo pripravljenost za pogovor. Za družboslovce in psihologe, ki jih zanimajo sodobne oblike dvorjenja, je tinder zaradi enostavnega in hitrega postopka ujemanja postal priročno polje za analizo vedenja uporabnikov.
Tinder je pravzaprav sprožil modni val. Strokovnjaki ocenjujejo, da resnična revolucija tinderja ni bila toliko tehnološka kot »moralna«; aplikacija je odstranila stigmo, ki je dotlej spremljala spletne zmenke. Dotlej so bile spletne strani za zmenke obravnavane kot zadnja možnost obupanih posameznikov, danes pa je ta predsodek bolj ali manj izginil. Ljudje o tem veliko raje tudi spregovorijo.
Prvi vtis
Uporaba tinderja razkriva še, da se pravila spletnega spoznavanja premikajo od daljših dopisovanj in primerjanj interesov k bolj vizualnemu odzivu. Ne glede na to, ali se komu zdi takšna praksa preveč površna ali sodobno priročna, se zdi, da je nova generacija aplikacij za zmenke osredotočena prav na prvi vtis.
Vendar svet aplikacij še zdaleč ni osvojil vseh. Tinder ni prinesel nekakšnega idealnega sveta, kjer lahko hitreje odkrijemo, kdo je z nami kompatibilen in kdo ne. Nekateri platformo izkoriščajo za skok čez plot, po svetu so znani tudi primeri, ko platformo za »zmenke« uporabljajo v prostituciji. Tisti, ki so morda po ločitvi poskušali novo ljubezen poiskati v digitalnem svetu zmenkarij, pa pogosto ugotovijo, da to ni lahko. »Zdelo se mi je, kot da imam še eno službo, popoldanski s. p., pri katerem moraš biti vedno zabaven in v vseh pogledih popoln,« je komentiral danes 43-letni Miha (ime smo spremenili). Raje se je vrnil v resnični svet in si zdaj življenje deli z dekletom, s katerim sta se spoznala v službi. Tako, lahko rečemo, vendarle še vedno ostajajo delovna mesta, fakultete, bari … najpogostejši kraji ljubezenskih srečanj.
Trendi kažejo, da priljubljenost tovrstnih aplikacij raste. Sociologi marsikje po svetu opažajo tudi zanimiv trend – da uporabniki takšnih in drugačnih ljubezenskih aplikacij strogo ločujejo iskanje ljubezni od vsakdanjega okolja, prijateljev, družine in sodelavcev. Vse bolj velja nenapisano pravilo, da osebnih odnosov ni priporočljivo mešati s prijateljskimi ali poslovnimi krogi, če gre zgolj za neobvezujoče odnose.
Revolucija zmenkarij, ki jo je sprožil tinder, je očitna in trajna. Ali bomo v prihodnosti našli nove otočke ljubezenskih srečanj, bodisi digitalne ali v živo, pa ostaja odprto vprašanje.
