Vsak razmislek o razmerah na trgu dela in kadrovsko podhranjenih poklicih v razvitem svetu je povezan tudi z demografskim trendom: hitrim povečevanjem števila starejših ljudi in stagnacijo ali celo upadanjem števila mladih, ki vstopajo na trg dela. Z začetkom novega leta prihaja nova generacija, generacija beta, ki bo vključevala otroke, rojene med letoma 2025 in 2039, v razpravah o polnjenju kadrovskih vrzeli v bližnji prihodnosti pa je pogled usmerjen predvsem v pripadnike generacije Z. Gre namreč za generacijo, rojeno med letoma 1997 in 2012, ki bo po velikosti največja generacija na trgu delovne sile do leta 2035. Sicer pa z letošnjim letom njeni pripadniki predstavljajo slabo tretjino oziroma 27 odstotkov svetovne delovne sile v gospodarsko najrazvitejših državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Trk generacij in vrednot
Če pogosto slišimo izrek, da svet stoji na mladih, so na drugi strani v času, ko se zdi pomanjkanje delovne sile v številnih poklicih težko rešljiv izziv, še posebej zanimive razprave o razlikah med generacijami starejših zaposlenih in mladimi, ki šele vstopajo na trg delovne sile. Tudi naše kraje so dosegla poročila, da so lani številna ameriška podjetja odpuščala na novo zaposlene iz generacije Z, menda predvsem zaradi pomanjkanja motivacije.
Želje in pričakovanja mladih, ki šele vstopajo na trg delovne sile, pozna dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa, strokovnjakinja za mlade in trg dela. Servis je že tri desetletja sopotnik generacije mladih, ki delo opravljajo občasno in začasno ob srednji šoli oziroma univerzitetnem študiju ter jih znotraj sistema študentskega dela spremljajo na poti do redne zaposlitve.
»Generacija Z odrašča v času hitrih sprememb, digitalizacije in večje osredotočenosti na posameznika. Vrednote, kot so usklajevanje dela in prostega časa, hibridne oblike dela, pravično plačilo in trajnost, so zanje bistvenega pomena.« Odraščanje v obdobju gospodarskih kriz in pandemije je poglobilo njihov pragmatičen odnos do dela in varnosti zaposlitve. Če na eni strani vstopajo na trg dela z višjimi pričakovanji glede podpore, fleksibilnosti in etičnih praks delodajalcev, je po drugi strani mladim danes manj pomembna dolgotrajna zvestoba enemu delodajalcu ter si želijo možnosti za hitro napredovanje, učenje in preizkušanje različnih delovnih okolij.
Kot prva generacija, ki je odrasla z internetom in pametnimi napravami, so vajeni takojšnje povratne informacije in hitrih sprememb, kar lahko povzroči trenja v podjetjih s počasnejšimi procesi. Do trenj lahko prihaja tudi zaradi pomanjkanja komunikacije oziroma pomanjkljive komunikacije: »Starejše generacije pogosto ne razumejo, zakaj mladi zahtevajo hitre povratne informacije in pričakujejo podporno okolje, mladi pa težje razumejo počasnejši tempo odločanja,« dodaja strokovnjakinja.
Starejši naj prinesejo izkušnje, mlajši nove ideje
Kako premostiti vrzel? Z izobraževanjem in ozaveščanjem, pri čemer je pomembno, da podjetja usmerijo pozornost na izobraževanje in razumevanje med generacijami. »Pomembno je, da se mladi naučijo osnov delovnega bontona, starejši pa razumejo drugačne poglede mladih.« Pomemben dejavnik preseganja trkov je tudi prilagoditev delovnih praks: fleksibilnost, jasne poti napredovanja in vključevanje mladih v procese odločanja lahko zmanjšajo občutek nepovezanosti. Ne gre zanemariti moči medgeneracijskega sodelovanja z uvajanjem mentorskih programov, kjer starejši delijo izkušnje, mladi pa nove ideje, kar lahko ustvari sinergijo v delovnih ekipah.
Za mlade so najbolj vabljivi dobro plačani poklici, pri čemer so najbolj zaželena strokovna dela, kot so programiranje, digitalni marketing, razvoj programske opreme, delo v zdravstvu, poučevanje in dela z jasno dodano vrednostjo. Privlačijo jih poklici, povezani s smerjo šolanja, zato iščejo poklicne priložnosti, kjer lahko pridobijo relevantne kompetence in izkušnje, ki so usklajene z njihovimi kariernimi cilji, takšna dela pa vodijo tudi do redne zaposlitve. Kot ključen dejavnik, ki vpliva na njihovo izbiro, navajajo tudi ugled delodajalca in delovne razmere.
Kaj pa prihodnja usoda poklicev, pri katerih je od nekdaj veljalo, da se zanje posamezniki odločajo zaradi občutka poslanstva in osebnega zadovoljstva? Takšni poklici pogosto ne ponujajo ustreznega plačila ali priložnosti za rast. Minimalno plačana dela, na primer v gostinstvu ali fizična dela, niso priljubljena, razen med mladimi, ki se v teh smereh izobražujejo. Mladi namreč iščejo dela, kjer so njihove pravice spoštovane, urne postavke jasne ter možnost razvoja zagotovljena, še sklene dr. Vesna Miloševič Zupančič.
