Umetna inteligenca je danes eden najbolj aktualnih in pogosto tudi kontroverznih pojmov. Profesor Sašo Džeroski, vodja odseka za tehnologije znanja na Institutu Jožef Stefan, je v pogovoru za Nedeljski dnevnik pojasnil, kako umetna inteligenca (UI) v resnici že desetletja vpliva na znanost, raziskave in vsakodnevno življenje ter kakšne možnosti in izzive prinaša prihodnost.
Čeprav UI pogosto dojemajo kot novost zadnjih let, je Džeroski poudaril, da so njeni začetki veliko starejši. Izvira iz poznih petdesetih let, ko so prvi pionirji začeli razvijati začetne oblike računalniških programov, ki bi lahko posnemali človekovo mišljenje. Slovenija je prišla v stik s to tehnologijo že zelo zgodaj, predvsem po zaslugi profesorja Ivana Bratka, ki je v sedemdesetih letih vzpostavil pomembne mednarodne povezave, predvsem z edinburško šolo. Profesor Bratko, ki je bil pomembna osebnost na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, je slovensko javnost tako pravzaprav seznanil z UI. V svetovnem merilu je bila še posebej vplivna njegova knjiga o programiranju v jeziku prolog, ki je predstavljala temelj za nadaljnji razvoj in zanimanje za to področje tudi pri nas.
Posebno mesto
Sašo Džeroski se je s tem področjem začel ukvarjati ob koncu osemdesetih let, ko je zaključil dodiplomski študij in se zaposlil na Institutu Jožef Stefan. Že njegova diplomska naloga je bila povezana s tem področjem. Takrat sicer na globalni ravni ta tematika ni bila tako zelo popularna, kot je danes, vendar je v Sloveniji že imela posebno mesto.
V zadnjih desetletjih je UI naredila ogromen preskok, predvsem zaradi izboljšanja računske zmogljivosti in razpoložljivosti ogromnih količin podatkov. Čeprav jo danes mediji pogosto enačijo s »klepetalniki«, kot je chatgpt, Džeroski poudarja, da gre za veliko širše področje, ki vključuje različne metode, kot so strojno učenje in sistemi na osnovi znanja, ki lahko odkrijejo zakonitosti, razumljive tudi človeku. »Prvi klepetalniki so obstajali že v šestdesetih letih. Eden izmed njih, imenovan Eliza, je posnemal psihoterapijo, kar je bilo za takratne razmere revolucionarno,« je razložil.
UI dandanes pomembno vpliva na znanstvene raziskave, kjer igra ključno vlogo pri analizi podatkov in razvoju novih tehnologij. V znanosti jo uporabljajo na številnih področjih – od ekologije in medicine do znanosti o materialih. Na Institutu Jožef Stefan denimo intenzivno raziskujejo področje materialov za zeleni prehod, kjer s pomočjo umetne inteligence iščejo optimalne sestave novih materialov, s katerimi bi lahko učinkovito shranjevali in pridobivali čisto energijo. Pri tem strojno učenje uporabljajo za odkrivanje splošnih zakonitosti v ogromnih količinah eksperimentalnih podatkov.
UI lahko pomaga znanstvenikom pri pripravi znanstvenih besedil, vendar so za dejanska znanstvena odkritja še vedno nujni poskusi v laboratorijih. Kot primer navaja raziskave novih zdravil, kjer lahko avtomatizirani roboti izvedejo številne teste spojin, vendar končni predlogi novih zdravil še vedno prihajajo iz sodelovanja med človekom in računalnikom.
Pomembni vložki
Slovenija bo, mimogrede, vložila 135 milijonov evrov (70 lastnih in 65 milijonov evropskih sredstev) za nakup in delovanje superračunalnika, prilagojenega prav za UI. Projekt bo bistveno okrepil potrebno infrastrukturo, njeno uporabo v znanosti, gospodarstvu in javnem sektorju ter za izobraževanje na tem področju pri nas. Pri pridobivanju projekta, ki vključuje sodelujoče iz vse Slovenije, je ekipa inštituta, vključno z Džeroskim, odigrala ključno vlogo.
Kaj torej človek, strokovnjak, kot je on, meni o potencialu umetne inteligence v izobraževanju na splošno? Ta lahko po njegovem mnenju predstavlja pomembno podporo učiteljem in učencem, saj omogoča prilagoditev učnih vsebin potrebam posameznikov. Pri tem je dejal, da je bistvenega pomena ozaveščenost in izobraževanje uporabnikov glede prednosti in pasti uporabe tehnologije. »Večja ko je moč tehnologije, bolj odgovorne uporabnike potrebujemo,« je poudaril. Opozoril je, da mora družba aktivno vlagati v izobraževanje na tem področju, če želi učinkovito uporabiti njen potencial.
Kot je še dejal, lahko učitelji s pomočjo UI preprosto ustvarijo prilagojene učne vsebine, kot so specifične matematične naloge, ki so učencem bolj zanimive in zanje prilagojene. Ta tehnologija lahko pomaga individualizirati učno izkušnjo. Na primer, če učiteljica ali inštruktorica dela z učenci različnih etničnih in kulturnih skupin, lahko hitro in učinkovito ustvari naloge, ki so prilagojene njihovemu kulturnemu ozadju, s čimer poveča motivacijo in razumevanje. Učencem tudi omogoča, da sami raziskujejo področja, ki jih zanimajo, in s tem dopolnjuje delo učitelja. »Klepetalniki lahko učencem ponudijo dodatne razlage in poglobljene informacije o snovi, kar je še posebej koristno, ker ima učitelj omejen čas za vsakega od njih, medtem ko lahko UI učencem ponudi neomejen čas in pozornost.«
Sašo Džeroski pa je opozoril tudi na nevarnosti neodgovorne uporabe, kot je preprosto kopiranje nalog ali seminarskih del s pomočjo orodij, kot je chatgpt. »Izjemno pomembno je, da učenci razumejo, da namen uporabe umetne inteligence v izobraževanju ni zgolj doseganje dobrih ocen, ampak pridobivanje dejanskega znanja in veščin.« Pri tem je izpostavil pomen kritičnega razmišljanja, ki je pri uporabi takšnih orodij prav tako ključno.
