Konec leta je čas za bilance in novoletne zaobljube. Preleteli smo seznam, kaj je državljanom pripravila vladajoča politika v burnem letu 2024 in kje je ostala pri obljubah, pogledali, kako daleč so obljubljeni infrastrukturni projekti, ter se spomnili afere, ki je še brez epiloga, in stavk, ki še kar trajajo ...
Odletela skoraj polovica vlade
V dveh letih in pol od začetka mandata je iz 20-članske vlade Roberta Goloba odletelo že devet prvotno imenovanih ministrov, največ iz kvote Gibanja Svoboda. Samo letos je – oziroma do konca leta še bo – resorje zasedlo pet novih imen. Med odmevnejšimi v vladnih vrstah je bil odstop ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, potem ko je na dunajsko letališče po avstrijski avtocesti hitela z modro lučjo, lani pa kupila 13.000 spornih računalnikov brez operacijskega sistema in programov, za katere je ministrstvo plačalo 6,5 milijona evrov. Vseh jim še do danes ni uspelo razdeliti upravičencem iz socialno šibkejših družin. Njena naslednica bo predvidoma postala državna sekretarka Ksenija Klampfer, ki je na zaslišanju pred poslanci morala zatrjevati, da podobnih nakupov ne bo več.
Novo ministrico iz kvote SD Andrejo Katič je dobil pravosodni resor, potem ko je februarja zaradi afere Litijska z želenega položaja sestopila Dominika Švarc Pipan. Ta je ob koncu leta postala celo letos najpogosteje iskano ime med slovenskimi uporabniki Googlovega iskalnika. Izmed številnih pogodb precej višjih vrednosti, ki jih sklepajo po ministrstvih, je afera z največjim odmevom letos postalo teh 7,7 milijona evrov, ki jih je ministrstvo odštelo koprskemu podjetniku Sebastjanu Vežnaverju za nakup stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, ne da bi kot dober gospodar dovolj temeljito preverilo ceno stavbe. Ta naj bi bila po poznejši cenitvi vredna šest milijonov evrov. Nepravilnosti pri izvedbi posla je našlo računsko sodišče, po zadevi je brskalo več revizorjev, preiskuje jo tudi NPU, ministrica Katičeva je povrhu vložila še ovadbe.
Stranko SD je omenjena afera pretresla do temeljev. Na izrednem kongresu je izvolila novo vodstvo, krmilo je po Tanji Fajon prevzel dolgoletni član stranke in gospodarski minister Matjaž Han.
Do sodnega epiloga je še dolga pot, da bodo v razvpiti stavbi na Litijski kdaj sodili, pa nihče ne verjame več. Da zadeva še ne bo šla v pozabo, je poskrbela SDS Janeza Janše z nedavno vložitvijo interpelacije zoper finančnega ministra Klemna Boštjančiča, v kateri mu med drugim očita zavajanje javnosti v aferi Litijska. Očitno bo nakup nesojene sodne stavbe tudi prikladna predvolilna tema čez poldrugo leto.
Renesansa starih obrazov
Nekateri menijo, da na prihodnjih parlamentarnih volitvah novi obrazi ne bodo tako zlahka prepričali razočaranih volilcev. Se pa tem ponuja vse večja zbirka starih obrazov, zato je vprašanje, na koliko koncev se še lahko razdelijo volilni glasovi. Anže Logar je po dveh letih od napovedi »nečesa velikega« zapustil SDS in ustanovil stranko Demokrati. Iz NSi je pod taktirko Mateja Tonina odšel soustanovitelj stranke Lojze Peterle, ker na krščansko demokracijo ne gledajo več enako, a za zdaj nove stranke ne napoveduje. Nekdanje prvo ime Desusa Karl Erjavec pa se je vrnil z novo stranko Zaupanje. Novo stranko napoveduje tudi predsednik DS Marko Lotrič. Bomo videli, kaj bo reklo ljudstvo, predvolilna kampanja se je tako rekoč že začela.
Referendumi, ki ne štejejo
Vprašati ljudstvo je za naše politične stranke sicer priljubljena oblika mobilizacije podpornikov, pa ne zato, da bi potem voljo ljudstva zares uresničili. Letošnje leto ni izjema. Volilci so na treh posvetovalnih referendumih večinsko povedali, da podpirajo uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor, ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene in tudi za omejeno osebno uporabo. Od takrat je minilo pol leta in kot kaže, smo še najdlje pri konoplji, za katero sodoben zakon vlada obljublja v kratkem. Na boljšo volilno zakonodajo, ki je dobila najbolj nedvoumno, skoraj 71-odstotno podporo volilcev, pa bo očitno treba še čakati. V NSi so sicer prvi pohiteli s predlogom, a bo koalicija najbrž poskusila še svojega. Soliranje tu ne bo šlo, saj je potrebna dvotretjinska večina.
Kako malo za politike sploh šteje posvetovalno mnenje ljudi na referendumu, so potrdili razkriti posnetki političnega dogovarjanja med poslanci Gibanja Svoboda in SDS pred posvetovalnim referendumom o JEK 2. Motovilili so, kako z resolucijo o uporabi jedske energije politično že zagotoviti izvedbo projekta, še preden se bodo o tem na referendumu odločali volilci. Referendum je na koncu padel v vodo tik pred tiskanjem glasovnic.
Burleska: omrežnina
Če je bilo letos kje pestro, je bilo v energetiki. Pa ne bomo o jedrski energiji in elektrarni ter natolcevali o tem, se ta izplača ali ne, je varna, smiselna, smotrna, je gradnja draga ali predraga. Z jedrsko energijo se konec letošnjega leta pač ne gre šaliti. Pravo burlesko je letos povzročila omrežnina, za piko na i že tako pestrega dogajanja – zagotovo ne za vse, oprostite – so poskrbeli še bojlerji in drva. Trojček zla. Naša država je našla zanimive rešitve, s katerimi bo reševala podnebno krizo. Na trdo, očitno.
Spomnimo na vrhunce. Najprej se je samo šušljalo, nato je jeseni, po poletni vročici, izbruhnilo. Novi sistem obračunavanja omrežnine. Sprva ga ni nihče zares dobro razumel, zato je potreboval dolga in široka pojasnila, razpredelnice, strokovnjake različnih področij, ki so poskušali ubogemu ljudstvu razložiti, da se račun za elektriko za malega človeka ne bo dvignil, razen če bo decembra spekel preveč piškotov. In ker je bil letošnji december hudičevo blizu, zima pa tudi, se je vlada odločila, da bo vsaj letos ljudstvu prizanesla z višjimi stroški elektrike. Kaj je naredila? Sprejela je tri ukrepe, s katerimi zagotavlja, da bodo ljudje zimo preživeli s stabilnimi stroški za električno energijo. »Pomembno je, da ljudi pred kurilno sezono ne pahnemo v energetsko revščino,« je za RTV ob zanimivem preobratu vlade dejala koordinatorica Levice Asta Vrečko.
Je pa kmalu po omrežninah v javnosti zavrelo zaradi bojlerjev. Novi pravilnik o učinkoviti rabi energije, ki bo začel veljati s prvim januarjem, je namreč prepovedal vgradnjo električnih bojlerjev in nekaterih drugih grelnih naprav, kot so električni radiatorji, električno talno gretje in IR-paneli. Pravilnik je bil sprejet pod prejšnjo vlado maja 2022, sedanja vlada pa je po burnem odzivu v javnosti ob koncu letošnjega leta pravilnik označila za neživljenjski in sporni člen tudi umaknila. »Spodbujanje učinkovite rabe energije v stavbah je nujna, a mora biti izvedljiva tako, da bo prehod za ljudi in gospodarstvo razumen, primeren in pravičen,« je dejal minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Zatorej, bojlerji ostajajo, z njimi pa tudi druga grelna telesa, ki potrebujejo vtičnico.
Za konec pa se vrnimo na začetek letošnjega leta, ko so ljudstvo začeli najedati dvomi, ali se bo še lahko ogrevalo na drva in grelo ob kaminih. Rodila se je kampanja NSi Drv ne damo, vlada pa je kmalu zatem iz energetskega zakona umaknila prepoved kurjenja z drvmi. In tako se bo lahko slovenski narod še naprej grel na trdo, ups, na trdna goriva.
Luč na koncu predora
Letos se je na področju cestne infrastrukture zgodil preboj, na koncu predora se je zasvetilo. Po treh letih in pol so delavci turške družbe Cengiz vendarle prebili drugo cev avtocestnega predora Karavanke in prišli do Avstrije. Naj vam osvežimo spomin, da se je gradnja 3,5 kilometra dolge cevi na slovenski strani začela zaradi zapletov pri izbiri izvajalca šele poleti 2020. Avstrijci so ljudje dejanj in so imeli septembra 2021 že izkopan svoj del predora, dolg 4,4 kilometra.
Toda zadeve so se na slovenski strani ponovno začele zapletati. Glavni razlog: zahtevne geološke razmere, zahtevnejše kot v Avstriji, kar je zamaknilo preboj za nekaj mesecev. Toda vse težave so zdaj pozabljene. Zaključek gradbenih in elektrostrojnih del je načrtovan konec leta 2025, po zaključku del pa sledi testiranje vgrajene opreme in izvajanje varnostnih protokolov pred odprtjem. To je pogoj, da avstrijsko ministrstvo izda soglasje oziroma dovoljenje za obratovanje, so nam sporočili z Darsa. Toda ne veselite se prehitro, čisto zares v obe smeri bo promet pod Karavankami stekel šele poleti leta 2029. Takoj ko bo druga cev odprta, bo Dars začel temeljito obnavljati zahodno cev.
Medtem ko smo torej pod Karavankami že ugledali luč, je pri tretji razvojni osi svetloba medlejša. Tretjo os si bomo verjetno zapomnili po težavah s pridobivanjem gradbenih dovoljenj, zato se roki za izgradnjo izmikajo iz leta v leto. Je pa zato Dars še pred koncem letošnjega leta začel z javnim naročilom iskati izvajalca za gradnjo tretjega pasu na štajerski avtocesti med Domžalami in Zadobrovo. Če bo razpis stekel brez zapletov, bi se lahko dela na štajerki začela prihodnje leto.
Ne le investicije v čedalje bolj obremenjeno cestno infrastrukturo, naša država zadnja leta vse bolj vlaga tudi v železniško omrežje. Čeprav imajo vlaki zamude, vmes je treba kdaj do cilja presesti tudi na avtobus, pa vsaj gneče ni na železnici. Kakor koli že, naša država je sredi investicijskega cikla v javno železniško infrastrukturo, v okviru katerega se izvajajo predvsem nadgradnje glavnih prog. Nekatera dela so končana, drugod jih pospešeno izvajajo. Letos so se med drugim začela večja dela v prestolnici, in sicer nadgradnja železniške postaje in nadvoza Dunajska. Železniška infrastruktura na območju železniške postaje Ljubljana je trenutno tehnološko neustrezna in jo je treba za potrebe sodobnega odvijanja prometa s tehničnega in ekonomskega vidika nujno nadgraditi, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo. Projekt se uvršča med tri največje železniške projekte v državi, takoj za drugim tirom in nadgradnjo železniške proge Maribor–Šentilj, gradnja nadomestnega železniškega nadvoza Dunajska pa bo končana v sredini prihodnjega leta, so potrdili z ministrstva.
Drugi tir oziroma prepotrebni drugi tir med Divačo in Koprom vse bolj dobiva končno podobo. Potem ko so leta 2021 stekla dela in so bili postavljeni roki, da bo do konca leta 2025 gradnja končana, je danes jasno, da bo šlo na tesno. Konec leta 2024 je stanje takšno: glavna gradbena dela na viaduktih so končana, prav tako so izkopani vsi predori, zdaj se v predorih izvaja notranja obloga, začenjajo pa polagati prve tire. Toda največja težava drugega tira so večje kraške jame, te bodo potrebovale podzemne mostove, da bo med obratovanjem proge potovanje z vlakom stabilno in varno. Na 2TDK ocenjujejo, da bi se časovnica lahko premaknila za nekaj mesecev, a zagotavljajo, da bo poskusno obratovanje steklo leta 2026. Pri zastavljenih rokih vztraja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Prav zanimivo, kako je slovenska politika več kot 20 let na vse načine odlašala z začetkom gradnje, zdaj pa nenadoma vsak dan šteje. V letu 2026 so namreč volitve in predvolilni vlak bo moral zapeljati med Divačo in Koprom, kajne?
Vse naše stavke
Letošnje leto zaznamujejo rekordne stavke – ne po izkupičkih stavkajočih, da ne bi kdo napačno razumel, temveč po trajanju, ki se na trenutke zdi že povsem brezciljno. Tako zelo, da marsikdo ne ve več, da se zdravniška stavka vleče že skoraj leto dni in da operaterji na številki 112 na svoje težave s stavko za zdaj neuspešno opozarjajo več kot 40 tednov zapored. Cariniki so novembra s podpisom stavkovnega sporazuma končali leto in pol (!) trajajočo stavko, zaposleni na večini upravnih enot pa so s stavkovnimi sredami za pet mesecev ohromili upravno življenje povprečnega Slovenca, ki je moral podaljšati veljavnost osebne izkaznice ali vozniškega dovoljenja.
Očetje sindikalizma se ob tem najbrž obračajo v grobovih, ima jih, da bi iz podzemlja organizirali kakšen množičen protestni shod in z vsem skupaj opravili v dnevu ali dveh. A glej ga zlomka, še se je našel sindikat, ki zna s stavko opraviti po »šolsko« ali v luči starih manir. Letošnjega novembra so zagrozili poštarji, v rokah so imeli močno orožje: položnice. Če jim vodstvo pošte ne bi prisluhnilo v njihovih zahtevah, bi letošnjega decembra ostali brez novoletnih voščilnic, odločb s centrov za socialno delo, brez časopisov in kupov prednovoletnih reklam ter brez položnic. Raznašali bi zgolj pakete, ker se ljudje teh pač bolj razveselijo kot položnic. Zaigrali so na pravo struno in na predvečer napovedane stavke se je ta razblinila v noč.
Letošnje leto se bo – ko gre za delavske pravice – v anale zapisalo tudi po dogovoru za prenovo plačnega sistema in podpisu krovne kolektivne pogodbe za javni sektor. Dogodek, ki se je dolgo zdel le kot privid in ki so ga tudi najostrejši sindikalisti označili za zgodovinskega. Prve spremembe na računih približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju se bodo poznale že z januarsko plačo, dokončno se bo reforma uveljavila do konca leta 2028. Državni proračun bo v prihodnjih štirih letih obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov, posamezni zaposleni bo v povprečju prejel za 380 evrov višjo bruto plačo. Kar se zdi najpomembnejše: nihče v javnem sektorju ne bo imel plače, nižje od minimalne, plače pa se bodo vsakoletno usklajevale z inflacijo.
In kaj bo z zdravniki? Zdravniški sindikat Fides vztraja, da omenjena plačna reforma v javnem sektorju ne odraža posebnosti poklicev v zdravstvu. Težave v zdravstvenih zavodih tako ostajajo, s tem pa tudi njihove stavkovne zahteve. Najdaljša stavka v zgodovini slovenskega zdravstva se torej nadaljuje, prav tako stavka dispečerjev na številki 112.
Če se zdi, da smo si nekoliko preveč privoščili sindikate, vzemimo šalo na stran. Stavke in boj za pravice delavcev so resna in žal vse redkejša stvar. Sindikalno se uspe organizirati le še posameznim cehom v javnem sektorju, medtem ko se v gospodarstvu svet krči na urne postavke, zunanje sodelavce, prekarno delo in espeje ... Nič dobrega, torej.
