Letos zaznamujemo 20-letnico delovanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). V tem obdobju so se na njenem čelu zvrstili štirje predsedniki, prejeli so dobrih 18.000 prijav sumov korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih z integriteto funkcionarjev, njihovim premoženjskim stanjem, nezdružljivostjo opravljanja funkcij, nasprotjem interesov, prejemanjem daril ... Ukvarjali so se z župani, ki so vplivali na odločitve, kdo naj postane ravnatelj lokalne osnovne šole, s poslanci, ki niso vestno prijavljali svojega premoženja, z občinskimi svetniki, ki so v svete zavodov predlagali svoje sinove in hčere, z ustavnim sodnikom, ki je imel popoldanski s. p., z ministrico, ki je sama sebi odobrila izplačilo za neizkoriščeni del dopusta, s funkcionarji, ki so v javnem naročanju h koritu spravili svoje prijatelje ... s tem pa škodo povzročali slehernemu državljanu, saj je denar namesto v javnih dobrinah pristal v zasebnih žepih.
Od zemljišč, sumljivih nakazil do hotelskih sob
Med medijsko najodmevnejše zgodbe spada primer iz let 2012 in 2013, ko se je komisija ukvarjala s premoženjem Zorana Jankovića in Janeza Janše. Prvega so med drugim preiskovali zaradi 208.000 evrov, ki so se z Mestne občine Ljubljana prek različnih družb stekli na njegov račun, drugega zaradi sumljivega nakupa zemljišča v Trenti. Epilog: komisija je pri obeh ugotovila sistematično in večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju in obremenjenost s korupcijskimi tveganji, vse to je vodilo v vladno krizo in padec Janševe vlade. V tistem obdobju sta se pod drobnogledom komisije znašla tudi mariborski župan Franc Kangler in farmacevtsko podjetje Farmadent, ki je bilo v posredni občinski lasti. Leta 2019 se je KPK ukvarjal z afero Pivec, v kateri je izolski župan Danilo Markočič kmetijski ministrici Aleksandri Pivec in njenim družinskim članom z občinskim denarjem plačal prenočitev v hotelu. Razkritje je pripomoglo k ministričinemu predčasnemu slovesu, na naslednjih županskih volitvah pa odneslo tudi Markočiča. Komisija je namreč ugotovila, da je župan kršil načela integritete. V obdobju epidemije koronavirusa in idealnih razmer za vznik korupcije je komisija pri državnih nakupih mask in drugih zaščitnih sredstev prva zaznala težave s sledljivostjo, številnimi primeri vplivanja in netransparentnimi posli, pozneje pa pri teh poslih tudi potrdila več kršitev integritete.
Sedanji predsednik komisije dr. Robert Šumi uspehov kljub temu ne šteje le z odmevnimi primeri. »Odmevni primeri, ki doživijo epilog na sodišču, so sicer pomembni, saj dajejo javnosti sporočilo, da nepravilnosti ne bodo ostale nekaznovane. Vendar pa je prava vloga komisije preprečevanje korupcije, torej vzpostavitev mehanizmov, ki zagotavljajo okolje, v katerem se kršitve sploh ne bi pojavljale. Zato za največje uspehe štejem sistemske spremembe,« pojasnjuje. Ena takšnih je uvedba aplikacije erar (prej supervizor), ki prikazuje vsa plačila javnih institucij, druga sodelovanje komisije z zavodom za šolstvo, ki je pogovore o poštenosti in odgovornosti umestil v šolski sistem od vrtcev do fakultet.
Največ težav pri javnih naročilih
Na vprašanje, ali je KPK v zadnjih 20 letih odigrala svojo vlogo in imamo zaradi nje danes manj korupcije v državi, na vodilnih položajih pa več ljudi z visoko integriteto, nima povsem jasnega odgovora. »Na podlagi izsledkov različnih raziskav to očitno ne drži,« je iskren, po indeksu zaznave korupcije, ki ga meri mednarodna organizacija Transparency International, namreč Slovenija drsi po lestvici navzdol. »Še vedno imamo velik problem, ko v praksi neradi spoštujemo zakonodajo, sprejeto v parlamentu. To velja tudi za zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, za katerega smo pristojni na komisiji. Preprečevanje korupcije je odgovornost vseh in pri tem morajo sodelovati vsi – od politike, javne uprave, organov pregona in gospodarstva do civilne družbe in medijev,« se obrača na vse, kljub temu prepričan, da bi bile razmere brez dela komisije še veliko slabše.
Iskanje obvodov je nacionalni šport
Dotaknemo se še legalne korupcije, po domače povedano – iskanja obvodov zakonodaje, ki je po mnenju Šumija v Sloveniji žgoč problem, skorajda del naše kulture. »To moramo končati in odpraviti miselnost, da je pretentati državo vrlina. Država je od vseh nas in taka miselnost je škodljiva,« pravi in spomni, da zaradi tega izgubljamo vsi: upokojenci z nižjimi pokojninami, družine z nižjimi socialnimi transferji in dražjimi vrtci, vozniki s slabšimi cestami.
